2012-03-02 14:37:33

Nadškof Fisichella: Nova evangelizacija in oznanjevanje novega načina življenja


BRATISLAVA (petek, 2. marec 2012, RV) – Cerkev ne evangelizira zaradi velikih izzivov sekularizacije, ampak zato, ker je pokorna Gospodovi zapovedi, naj ponese njegov evangelij k vsakemu človeku. V tej preprosti misli je zgoščen program za naslednja desetletja, ko bomo morali v celoti dojeti odgovornost, ki je naložena Kristusovi Cerkvi v tem posebnem zgodovinskem valu. Tako je dejal predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije nadškof Rino Fisichella na mednarodnem srečanju v Bratislavi, ki ga je 24. februarja organizirala Slovaška škofovska konferenca na temo kulturnih izzivov katoličanov v Evropi.

Nadškof Fisichella je dejal, da je vprašanje, ali je človek danes še naklonjen verovanju v Jezusa kot Božjega Sina, povezano s vprašanjem, ali človek danes še čuti potrebo po odrešenju. V tem se po nadškofovih besedah nahaja problem, ne le za vernike, ampak tudi za tiste, ki ne verujejo in želijo svojemu življenju dati smisel. Katoličani pred trditvijo, da je Jezus Kristus učlovečeni Bog, ne morejo ostati nevtralni; treba je dati odgovor, če se hoče najti smisel lastnega življenja.

V dvatisoč letni zgodovini krščanstva lahko vidimo, kako je krščanska skupnost bila stalno pozorna do časa in kulture, v kateri je živela. Fisichella je kot primer navedel sv. Cirila in Metoda, ki sta v 8. stoletju evangelizirala slovansko območje in razumela pomembno vlogo povezanosti med vero in kulturo. Njuno poslanstvo je bilo umeščeno v oznanjevanje evangelija; v zgodovino človeštva sta se zapisala z oblikovanjem novega jezika; verjela sta v evangelij, ki mora biti ne le posredovan onkraj grške in latinske kulture, ampak zmožen oblikovati kulturo, ki traja vse do današnjih dni. V temelju te drže je bilo prepričanje, da nobena oblika evangelizacije ne more biti učinkovita, če v življenje osebe ne vstopi Božja beseda.

Nanašajoč se na današnji čas, je nadškof Fisichella izpostavil, da stanje sedanje krize, v kateri se je znašel svet, ni le gospodarske in finančne narave. Kriza je predvsem kulturna in antropološka. Človek je tisti, ki je v krizi, je dejal nadškof. Po tistem, ko je verjel, da je gospodar samega sebe, človek ni več sposoben najti samega sebe. Človek, ki je vedno bolj v središču, ki stoji na svojem narcisizmu in je nezmožen doseči resnico, saj je brez vsakega temelja, je dodal še zadnji košček k svoji popolni neodvisnosti, in to je oddaljitev od Boga. Od tu tudi prihajajo zavrnitev sekularizma in relativizma s strani Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. ter njuni pozivi k novi antropologiji in novemu humanizmu. Slednji namreč ponuja enoten in ne razkosan pogled na svet. Bog ni izključen, ampak postane obzorje smisla osebnega iskanja in družbenega življenja. Ponovna obuditev tega humanizma je po Fisichellovih besedah naloga, ki čaka nas. Njegova uresničitev ne more biti enostranska. Mi, kristjani, želimo tako kot v preteklih stoletjih dati svoj prispevek, je nadaljeval nadškof. V srcu nosimo usodo narodov in posameznikov. Evangelij, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo je oznanilo novega načina življenja, ki lahko premaga največji človeški strah – to je strah pred smrtjo kot uničenjem. Zato je nujno potrebno obnoviti identiteto kristjana, ki je trden kot vernik in bogat z globokim občutkom za pripadnost Cerkvi. Oznanilo mora biti povezano z načinom življenja, ki dopušča prepoznavanje Gospodovih učencev, kjer koli se nahajajo, je dejal nadškof Fisichella.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.