Nadškof Fisichella: Nova evangelizacija in oznanjevanje novega načina življenja
BRATISLAVA (petek, 2. marec 2012, RV) – Cerkev ne evangelizira zaradi velikih
izzivov sekularizacije, ampak zato, ker je pokorna Gospodovi zapovedi, naj ponese
njegov evangelij k vsakemu človeku. V tej preprosti misli je zgoščen program za naslednja
desetletja, ko bomo morali v celoti dojeti odgovornost, ki je naložena Kristusovi
Cerkvi v tem posebnem zgodovinskem valu. Tako je dejal predsednik Papeškega sveta
za pospeševanje nove evangelizacije nadškof Rino Fisichella na mednarodnem srečanju
v Bratislavi, ki ga je 24. februarja organizirala Slovaška škofovska konferenca na
temo kulturnih izzivov katoličanov v Evropi.
Nadškof Fisichella je dejal, da
je vprašanje, ali je človek danes še naklonjen verovanju v Jezusa kot Božjega Sina,
povezano s vprašanjem, ali človek danes še čuti potrebo po odrešenju. V tem se po
nadškofovih besedah nahaja problem, ne le za vernike, ampak tudi za tiste, ki ne verujejo
in želijo svojemu življenju dati smisel. Katoličani pred trditvijo, da je Jezus Kristus
učlovečeni Bog, ne morejo ostati nevtralni; treba je dati odgovor, če se hoče najti
smisel lastnega življenja.
V dvatisoč letni zgodovini krščanstva lahko vidimo,
kako je krščanska skupnost bila stalno pozorna do časa in kulture, v kateri je živela.
Fisichella je kot primer navedel sv. Cirila in Metoda, ki sta v 8. stoletju evangelizirala
slovansko območje in razumela pomembno vlogo povezanosti med vero in kulturo. Njuno
poslanstvo je bilo umeščeno v oznanjevanje evangelija; v zgodovino človeštva sta se
zapisala z oblikovanjem novega jezika; verjela sta v evangelij, ki mora biti ne le
posredovan onkraj grške in latinske kulture, ampak zmožen oblikovati kulturo, ki traja
vse do današnjih dni. V temelju te drže je bilo prepričanje, da nobena oblika evangelizacije
ne more biti učinkovita, če v življenje osebe ne vstopi Božja beseda.
Nanašajoč
se na današnji čas, je nadškof Fisichella izpostavil, da stanje sedanje krize, v kateri
se je znašel svet, ni le gospodarske in finančne narave. Kriza je predvsem kulturna
in antropološka. Človek je tisti, ki je v krizi, je dejal nadškof. Po tistem, ko je
verjel, da je gospodar samega sebe, človek ni več sposoben najti samega sebe. Človek,
ki je vedno bolj v središču, ki stoji na svojem narcisizmu in je nezmožen doseči resnico,
saj je brez vsakega temelja, je dodal še zadnji košček k svoji popolni neodvisnosti,
in to je oddaljitev od Boga. Od tu tudi prihajajo zavrnitev sekularizma in relativizma
s strani Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. ter njuni pozivi k novi antropologiji
in novemu humanizmu. Slednji namreč ponuja enoten in ne razkosan pogled na svet. Bog
ni izključen, ampak postane obzorje smisla osebnega iskanja in družbenega življenja.
Ponovna obuditev tega humanizma je po Fisichellovih besedah naloga, ki čaka nas. Njegova
uresničitev ne more biti enostranska. Mi, kristjani, želimo tako kot v preteklih stoletjih
dati svoj prispevek, je nadaljeval nadškof. V srcu nosimo usodo narodov in posameznikov.
Evangelij, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo je oznanilo novega načina življenja,
ki lahko premaga največji človeški strah – to je strah pred smrtjo kot uničenjem.
Zato je nujno potrebno obnoviti identiteto kristjana, ki je trden kot vernik in bogat
z globokim občutkom za pripadnost Cerkvi. Oznanilo mora biti povezano z načinom življenja,
ki dopušča prepoznavanje Gospodovih učencev, kjer koli se nahajajo, je dejal nadškof
Fisichella.