Postne pridige v Vatikanu na temo: Spominjajte se svojih voditeljev in posnemajte njihovo vero

VATIKAN (četrtek, 1. marec 2012, RV) – Spominjajte se svojih voditeljev in posnemajte njihovo vero. Tako je naslov letošnjih postnih pridig, ki jih bo za svetega očeta Benedikta XVI. in rimsko kurijo imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Kot običajno bodo pridige potekale v kapeli Odrešenikove Matere v Vatikanu, in sicer štiri petke postnega časa, torej 9., 16., 23. in 30. marca, z začetkom ob 9. uri zjutraj, so sporočili s prefekture papeške hiše.

P. Cantalamessa bo med postnimi pridigami spregovoril o cerkvenih očetih kot učiteljih vere. Naslov je vzet iz trinajstega poglavja Hebrejcem, kjer Pavel piše: »Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Še in še motrite, kako so izstopili iz življenja in posnemajte njihovo vero« (Heb 13,7). Tema je povezana z letom vere, ki bo potekalo od 12. oktobra letos do 24. novembra prihodnje leto. Štiri postne pridige želijo prispevati k osvežitvi vere, in sicer s pomočjo cerkvenih očetov, ''velikanov vere''. Papeški pridigar bo osvetlil štiri med njimi: Atanazija, Bazilija, Gregorja Nazianškega in Gregorja iz Nise, ter predstavil področja, ki so se jim najbolj posvečali: Kristusova božanska narava, Sveti Duh, Sveta Trojica in spoznanje Boga.

Cerkveni očetje so stabilna struktura Cerkve, kot je dejal bl. Janez Pavel II. Cerkev se zato nikoli ne utrudi pri nenehnem vračanju k njihovim spisom, ki so polni modrosti in nikoli ne zastarajo, ter stalno obnavlja spomin nanje. Pomembno vlogo cerkvenih očetov je izpostavljal tudi papež Pavel VI. Vračanje k njim je namreč del vračanja h krščanskim koreninam, brez česar ne bi bilo mogoče uresničiti svetopisemsko obnovo, liturgično reformo in novo teološko raziskovanje, kar je bil namen drugega ekumenskega vatikanskega koncila. Pričevalci vere prvih stoletij so po prepričanju Pavla VI. neobhodno vpeti v izročilo, ki prihaja od apostolov. Cerkveni očetje so bili za razvoj Cerkve to, kar so bili apostoli za njen nastanek. Čutili so potrebo, da evangelijsko sporočilo približajo miselnosti svojih sodobnikov in da z resnico vere hranijo sebe in Božje ljudstvo. Zanje so kateheze, teologija, sveti spisi, bogoslužje, duhovo in pastoralno življenje bili povezani v živo edinost. Njihova dela ne nagovarjajo samo razuma, ampak celotnega človeka, njegove misli, želje in čute. Cerkveni očetje so posedovali obilno bogastvo krščanskega duha, ki je izviralo iz njihove osebne svetosti. Zato se v njihovi šoli vere ne uri le intelektualno razglabljanje, ampak se z lahkoto prižge tudi mistični občutek.

Audio: