Sveti oče spregovoril o pomenu Jezusovega bivanja v puščavi ter povabil k molitvi
zanj osebno in za rimsko kurijo
VATIKAN (nedelja, 26. februar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes na prvo
postno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o kratki in zgoščeni
pripovedi evangelista Marka: »»Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. V
puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli
so mu stregli. Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal
je Božji evangelij in govoril: 'Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.
Spreobrnite se in verujte evangeliju.« (Mr, 1,12-13). Na koncu nagovora
je sveti oče priporočil v molitev sebe in vse sodelavce rimske kurije, saj se nocoj
začenjajo duhovne vaje, ki bodo trajale do prihodnje nedelje.
Sveti oče je
v nagovoru na trgu sv. Petra dejal: »Na današnjo prvo postno nedeljo srečamo Jezusa,
ki je potem, ko je prijel po Janezu Krstniku krst v reki Jordan (prim. Mr 1,9), začel
prestajati skušnjave v puščavi. Pripoved sv. Marka je zgoščena. Manjkajo podrobnosti,
ki jih lahko preberemo pri evagnelijih po Mateju in Luku. Omenjena puščava ima različne
pomene. Lahko označuje stanje zavrženosti ter osamljenosti, kraj človekove slabosti,
kjer ta ne najde nobene opore ali gotovosti, zato je skušnjava še toliko močnejša.
Lahko pa puščava predstavlja tudi kraj zatočišča in varstva, kakor je bila za izraelsko
ljudstvo, ki je pobegnilo iz egiptovske sužnosti in kjer je na poseben način zaznalo
Božjo navzočnost. Sveti Leon Veliki razlaga, da je 'Gospod hotel prestati naprad
skušnjavca, da bi nas s svojo pomočjo branil ter s svojim zgledom poučil'
((Tractatus XXXIX,3 De ieiunio quadragesimae: CCL 138/A, Turnholti 1973, 214-215)).
V
čem nas lahko pouči ta dogodek? Kakor beremo v knjigi Hoja za Kristusom, 'človek
dokler živi, ni nikoli brez kakšne skušnjave... toda s potrpežljivostjo ter
resnično ponižnostjo bomo postali močnejši od vsakega sovražnika'. S potrpežljivostjo
in ponižnostjo v vsakodnevni hoji za Gospodom, se naučimo graditi naše življenje ne
več zunaj Njega ali kot če ga ne bi bilo, temveč v Njem in z Njim, saj je izvir resničnega
življenja. Skušnjava odstraniti Boga ter spraviti v red sami sebe in svet, računajoč
le na lastne moči, je od nekdaj navzoča v človeški zgodovini.
Jezus razglaša,
da 'se je čas dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo' (Mr
1,15) ter oznanja, da se po Njem dogaja nekaj novega. Bog se je namreč na nepričakovan
način obrnil na človeka ter mu tako na edinstven, konkreten način, poln ljubezni,
postal bližnji. Bog se je učlovečil ter vstopil v človekov svet z namenom, da bi nase
vzel greh, premagal zlo ter pripeljal človeka v svet Boga. Toda oznanilo spremlja
zahteva po odgovoru na ta tako velik dar. Jezus namreč dodaja: 'Spreobrnite se
in verujte evangeliju' (Mr 1,15). To je povabilo k veri v Boga ter k vsakodnevnemu
spreobračanju našega življenja po njegovi volji, da tako usmerimo k dobremu vsako
naše delovanje in misel. Postni čas je ugoden čas za obnovitev ter utrditev našega
odnosa z Bogom po vsakodnevni molitvi, spokornih delih ter dejanjih bratske ljubezni.
Goreče
prosimo Sveto Marijo, da s svojim varstvom spremlja našo postno pot ter nam pomaga
vtisniti v naše srce ter naše življenje besede Jezusa Kristusa, da se spreobrnemo
k Njemu. V vašo molitev izročam tedenske duhovne vaje, ki jih bom nocoj začel s svojimi
soedlavci v rimski kuriji.«