2012-02-26 12:43:04

Kardinal Koch: Pot lepote do prijateljstva med vero in umetnostjo


RIM (nedelja, 26. februar 2012, RV) – V petek je bila v samostanu sv. Anzelma na Aventinu v Rimu odprta razstava Felix Culpa - Od krivde do luči. Vse do 26. aprila bodo razstavljene podobe štirinajstih postaj križevega pota, ki jih je naslikala mlada nemška umetnica Vanessa von Wendt. Otvoritve se je udeležil tudi kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. V kratkem premišljevanju je spregovoril o poti lepote do prijateljstva med vero in umetnostjo.

Vse, kar v nas vzbuja čiste in pristne občutke lepega, predstavlja navzočnost Boga, je dejal kardinal. Lepo je kot dokaz Božjega učlovečenja. In zato je vsaka umetnost v svojem bistvu lahko religiozna. Gre za neločljivo povezanost vere in umetnosti, za katero bi morali biti hvaležni. Vendar pa to prijateljstvo pogosto naleti tudi na ovire, ki prihajajo z obeh strani. Kardinal Koch je spomnil na primer na ikonoklazem v 8. stoletju. Vendar je bil pomen podob v Cerkvi in v njeni liturgiji vedno znova potrjen. Z njihovo pomočjo se je namreč poglobila tesna vez, ki obstaja med skrivnostjo Boga-človeka in pojmovanjem umetnosti.

Posebno oviro za odnos med vero in umetnostjo pogosto predstavlja sodobna umetnost. Le-ta namreč prinaša neko novo obliko esteticizma, ki ne upodablja resničnosti, pogosto zaznamovane z bolečino in trpljenjem. Nasprotno, zateka se v navidezen svet, in na ta način zanika globoko razsežnost lepega. Krščanska vera namreč ne odobrava navidezne, zapeljive ali celo lažne lepote. Lepoto namreč prepoznava v Božjem Sinu. Jezus Kristus je prava podoba Boga in je »najlepši med človeškimi sinovi«, čeprav nima »ne podobe ne lepote«. Ta dva nasprotujoča si pogleda, ki izhajata iz svetopisemskih besed, sta skozi zgodovino usklajevali teologija in likovna umetnost. Kardinal Koch je spomnil na besede sv. Avguština, ki je pojasnjeval, da je resnična lepota Jezusa Kristusa v njegovi podobnosti Bogu. Gre za popolnoma novo obliko lepote, ki ne pripada logiki lepotnih tekmovanj, poznanih v današnjem času. V njej pa je povzeta osrednja skrivnost krščanske vere.

Prava naloga religiozne umetnosti je torej upodabljati lepoto, ki je prostovoljno postala nelepa, tako kot Jezus Kristus. Najboljši primer le-tega pa je prav križev pot. In postni čas kesanja je liturgični čas, ki nas vabi in spodbuja, da ponovno premislimo o tej krščanski lepoti. Pričujoča razstava nosi naslov Od krivde do luči in po kardinalovih besedah je prav ta pot najgloblji smisel lepote, pri kateri odnos med vero in umetnostjo ne ostane zgolj zunanji, ampak postane pravo prijateljstvo.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.