Papež sprejel člane Akademije za življenje: Pri diagnosticiranju in zdravljenju neplodnosti
upoštevati tudi moralno razsežnost
VATIKAN (sobota, 25. februar 2012, RV) – Benedikt XVI. je danes sprejel v
avdienco udeležence generalnega zasedanja Papeške akademije za življenje, ki je od
četrtka potekalo na temo Diagnoza in zdravljenje neplodnosti. Papež je v nagovoru
dejal, da Cerkev veliko pozornosti posveča trpljenju parov, ki se soočajo z neplodnostjo,
in ravno zato podpira medicinsko raziskovanje. Člane akademije, znanstvenike in ostale
udeležence zasedanja je pri tem spodbudil k nadaljnemu raziskovanju in prizadevanju
za dobro človeka.
Sveti oče je izrazil odobravanje, da so udeleženci zasedanja
pri problemu neplodnosti parov upoštevali tudi moralno razsežnost ter iskali poti
za pravilno diagnosticiranje in zdravljenje, ki odpravlja vzroke neplodnosti. Tak
pristop namreč ne temelji le na želji, da bi par dobil otroka, ampak zakoncema vrača
njuno plodnost in dostojanstvo pri odgovornem odločanju za otroka, da bi tako bila
sodelavca Boga pri porajanju novega življenja. Po papeževih besedah raziskovanje na
področju diagnoze in zdravljenja predstavlja znanstveno pravilnejši pristop k vprašanju
neplodnosti ter je obenem tudi bolj spoštljiv do človeka. Združitev moškega in ženske
v skupnosti ljubezni in življenja, ki jo predstavlja zakon, je po papeževem prepričanju
edini prostor, ki je vreden klica k življenju novega človeškega bitja, ki je vedno
dar. Pri tem je papež spodbudil k intelektualni poštenosti znanstvenega dela, ki poteka
v duhu iskanja resnice in služi pristnemu človeškemu dobremu. Človeško in krščansko
dostojanstvo porajanja novega življenja ni v ''proizvodu'', ampak je povezano z združitvijo
zakoncev kot izrazom njune ljubezni, njune ne le biološke združitve, ampak tudi duhovne.
Upravičena želja po starševstvu para, ki se znajde pred neplodnostjo, mora s pomočjo
znanosti najti odgovor, ki v celoti spoštuje njuno dostojanstvo kot oseb in zakoncev.
Papež je pri tem izpostavil pomen ponižnosti in natančnosti v pristopanju k tem problematikam
ter opozoril na nevarnst lahkega zaslužka in prevzetnosti, rekoč da se zdi, da znanstvenost
in logika profita danes prevladujeta na področju neplodnosti in porajanja človeškega
življenja.
Zbrane na avdienci je spodbudil, naj nadaljujejo začeto znanstveno
pot, ki je intelektualno poštena in povezana s stalnim iskanjem človeškega dobrega.
Pri tem je papež izpostavil, naj pri svojem intelektualnem delu ne zanemarjajo dialoga
z vero. »Da bi mogel razum pravilno delovati, mora vedno znova biti očiščen, kajti
njegova etična zaslepljenost, ki prihaja iz prevlade interesov in oblasti, ki ga slepita,
predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče nikdar povsem odstraniti. Vera omogoča razumu,
da bolje opravlja svoje lastno delo in bolje vidi to, kar mu je lastno,« je dejal
papež. Obenem je še spomnil, da je kulturna matrica, ki jo je ustvarilo krščanstvo,
v Evropi srednjega veka omogočila razvoj modernega znanstvenega znanja, ki je v prejšnjih
kulturah ostalo samo v zametkih. Benedikt XVI. je znanstvenike in člane akademije,
ki si prizadevajo pospeševati življenje in dostojanstvo človeške osebe, pozval, naj
se vedno zavedajo tudi temeljne kulturne vloge, ki jo opravljajo v družbi, in vpliva,
ki ga imajo pri oblikovanju javnega mnenja. Opozoril jih je, naj nikoli ne padejo
v skušnjavo, da bi dobro osebe obravnavali zgolj kot tehnični problem. Mlačnost vesti
namreč predstavlja veliko nevarnost za pristen znanstveni razvoj, je poudaril papež.
Benedikt
XVI. je še dejal, da znanost vseeno ni vedno zmožna odgovoriti na želje mnogih parov.
Pri tem je zakonce, ki se soočajo z neplodnostjo, spomnil, da zaradi tega njihova
poklicanost v zakonsko življenje ni onemogočena. »Zakonci so po krstu in zakonu
vedno poklicani k sodelovanju z Bogom pri ustvarjanju novega človeštva. Poklicanost
k ljubezni je namreč poklicanost k podaritvi sebe in to je zmožnost,
ki je nobeno organsko stanje ne more onemogočiti. Kjer torej znanost ne najde odgovora,
tam odgovor, ki podarja luč, prihaja od Kristusa,« je dejal papež.