2012-02-19 15:49:50

Papež Benedikt XVI. med sveto evharistijo z novimi kardinali: 'Imeti prvenstvo v ljubezni' pomeni pritegniti ljudi v evharistični objem, v Kristusov objem


VATIKAN (nedelja, 19. februar 2012, RV) – »Sedež sv. Petra, lahko rečemo, je prestol resnice, ki izvira iz poslanstva, ki ga je Kristus podelil Petru po izpovedi v Cezareji Filipovi. Ob učiteljskem sedežu pa se tudi spomnimo na Gospodove besede Petru v dvorani zadnje večerje: 'Jaz pa sem molil zate, da tvoja vera ne opeša. Ko boš po vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate'.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. danes, na praznik Sedeža svetega apostola Petra v istoimenski baziliki med homilijo orisal pomen praznika, ki so ga v Vatikanu praznovali danes, ker po datumu pride na pepelnično sredo.

Na začetku homilije je sveti oče izrazil veselje, da so se se zbrali okoli Gospodovega oltarja skupaj z novimi kardinali, ki jih je včeraj pridružil kardinalskemu zboru ter posebej njim namenil besede apostola Petra, »ki opominja starešine Cerkve, naj bodo goreči in skrbni pastirji Kristusove črede (prim. 1Pt 5,1-2). Novo dostojanstvo, ki vam je bilo podeljeno, želi pokazati, koliko je cenjeno vaše zvesto delo v Gospodovem vinogradu, izkazati čast skupnostim in narodom iz katerih prihajate, saj ste njihovi vredni cerkveni predstavniki, vam podeliti nove, še pomembnejše cerkvene odgovornosti ter končno od vas zahteva, še večjo razpoložljivost za Kristusa in celotno krščansko skupnost.«

V nadaljevanju homilije je sveti oče razložil globlji pomen umentiških elementov oltarja sedeža sv. Petra genialnega umetnika Berninija v Vatikanski baziliki. Dejal je: »Ko prehodite veličastno osrednjo ladjo ter prečkate prečno ladjo pridete do apside, kjer se pojavi pred vami ogromen bronast prestol. Zdi se, da lebdi, a ga v resnici podpirajo štirje kipi velikih cerkvenih očetov vzhoda in zahoda. Nad prestolom v ovalnem oknu, obkroženim z veličastnim sprevodom angelov, pa blesti slava Svetega Duha.«

Papež je najprej predstavil pomen okna v apsidi. Ta »odpre Cerkev navzven, k celotnemu stvarstvu, medtem ko podoba goloba, ki ponazarja Svetega Duha kaže na Boga, kot izvira svetlobe. Omeniti pa moramo še drug vidik. Cerkev je namreč kot okno, kraj, v katerem nam Bog postaja bližnji, se sreča z našim svetom. Cerkev ni sama sebi namen, niti ni cilj, temveč mora napotiti onkraj sebe, v višave, nad nas. Cerkev je resnično to, kar je, ko pusti v sebi odsevati Drugega (z veliko začetnico), od katerega pravzaprav izhaja in h kateremu vodi. Cerkev je kraj, kjer Bog 'prihaja' k nam in kjer mi začnemo potovati k Njemu. Njena naloga je odpirati svet, ki se hoče zapreti vase, onkraj samega sebe ter mu prinesti svetlobo, ki prihaja od zgoraj, brez katere bi svet postal neprikladen za bivanje.«

Potem ko je sveti oče podal evangeljski izvor sedeža sv. Petra, je navedel še slaven izraz sv. Ignacija Antiohijskega, ki v svojem pismu Rimljanom imenuje Cerkev v Rimu, 'kot tisto, ki ima prvenstvo v ljubezni' (Inscr.: PG 5, 801). »Dejansko je prvestvo v veri neločljivo povezano s prvenstvom v ljubezni. Vera brez ljubezni ne bi bila več pristna krščanska vera. Toda besede sv. Ignacija imajo še drug zelo konkreten pomen. Izraz 'caritas' (ljubezen), je prvotna Cerkev uporabljala za evharistijo. Evharistija je namreč Sacramentum caritatis Christi (zakrament Kristusove ljubezni) po katerem nas pritegne k sebi, kakor je to storil s križa (prim Jn 12,32). Zato 'imeti prvenstvo v ljubezni' pomeni pritegniti ljudi v evharistični objem, v Kristusov objem, ki preraste vsako oviro ali tujost ter ustvrja iz številnih različnosti občestvo. Petrinska služba je torej prvenstvo v ljubezni v evharističnem pomenu, torej skrb za vesoljno občestvo Cerkve v Kristusu. Evharistija pa je pri tem način in merilo tega občestva ter zagotovilo, da ostane zvesto kriteriju izročila vere.«

Papež je na koncu razložil pomen štirih kipov cekvenih očetov, ki držijo sedež sv. Petra. »Dva učitelja z vzhoda, sv. Janez Krizostom ter sv. Atanazij skupaj z dvema latinskima, sv. Ambrožem ter sv. Avguštinom, predstavljajo popolnost izročila ter s tem bogasto izražanja prave vere edine Cerkve. Ta del oltarja nam torej pove, da ljubezen temelji na veri. Ljubezen se namreč razblini, če človek ne zaupa več v Boga in mu ni poslušen. Vse v Cerkvi temelji na veri: zakramenti, bogoslužje, evangelizacija, dobrodelnost. Tudi pravo in oblast v Cerkvi sta utemeljena na veri. Cerkev se ne določa sama, si ne daje sama lastnega sistema, temveč ga prijema iz Božje Besede, ki jo v veri posluša, jo skuša razumeti ter živeti. Cerkveni očetje pa v cerkveni skupnosti jamčijo za zvestobo Svetemu Pismu. Oni so namreč preskrbeli zaupanja vredno in trdno razlago, ki je skupaj s sedežem sv. Petra sposobna oblikovati trdno in enotno tvorbo. Sveto pismo, ki ga z oblastjo razlaga cerkveno učiteljstvo v luči cerkvenih očetov, razsvetljuje pot Cerkve skozi čas ter ji zagotavlja trden temelj sredi zgodovinskih sprememb.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.