Benedikt XVI. imenoval 22 novih kardinalov: Zaupano vam je poslanstvo ljubezni
VATIKAN (sobota, 18. februar 2012, RV) – »Ti si Peter in na tej skali bom
sezidal svojo Cerkev.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. začel govor med
današnjim rednim javnim konzistorijem, ko je imenoval 22 novih kardinalov. Konzistorij
je potekal v vatikanski baziliki. Omenjene besede je izrekel Jezus, ko je postavil
Petra za trden temelj Cerkve. Odločilni dejavnik pri tem je bila njegova izpoved vere,
zato Peter postane poseben element pri gradnji, čeprav je tisti, ki Cerkev gradi,
Kristus sam. »Besede, ki jih je Jezus namenil Petru, dobro poudarijo cerkveni značaj
današnjega dogodka.« Ko je novim kardinalom dodeljen naslov ene izmed rimskih
cerkva, so s tem v polnosti vključeni v sodelovanje s Petrovim naslednikom pri vodenju
vesoljne Cerkve. Tako se ne povežejo na novo in tesneje le s svetim očetom, temveč
tudi s skupnostjo vernikov po vsem svetu. Pri njihovem posebnem poslanstvu pa jim
bo za zgled in v pomoč pričevanje vere z življenjem in smrtjo prvega med apostoli,
sv. Petra, ki se je v celoti daroval iz ljubezni do Kristusa.
»Novim kardinalom
je zaupano poslanstvo ljubezni: ljubezni do Boga, ljubezni do njegove Cerkve, ljubezni
do bratov, s popolno in brezpogojno predanostjo.« Na to poslanstvo opominjajo
tudi značilna rdeča barva in besede med izročitvijo kardinalskega bireta, ki pravijo,
naj ostanejo trdni, četudi bi morala biti prelita njihova kri. Novi kardinali, je
nadaljeval papež, naj služijo Cerkvi »z ljubeznijo in veljavnostjo, z jasnostjo
in modrostjo učiteljev, z močjo in trdnostjo pastirjev, z zvestobo in pogumom mučencev«.
Na
začetku konzistorija je bil prebran odlomek iz Markovega evangelija (Mr 10,32-45).
V njem Jezus začne učencem govoriti, kaj se bo zgodilo z njim v Jeruzalemu, Jakob
in Janez pa ga prosita, da bi sedela v njegovi slavi, eden na njegovi desnici in drugi
na levici. Benedikt XVI. je dejal, da se Jezus v tem odlomku predstavi kot služabnik
in kot tisti, ki ga je potrebno posnemati. Jakob in Janez s svojo prošnjo pokažeta,
da nista razumela logike življenja, o kateri pričuje Jezus. Njegov odgovor je jasen.
Kelih, ki ga je potrebno piti, je trpljenje.
»Služenje Bogu in bratom, podaritev
samega sebe: to je logika, ki jo v vsakdanjem življenju narekuje in uresničuje prava
vera, in ne nasprotno tuzemski slog oblasti in slave.« Toda zapustiti logiko
oblasti in slave ter vstopiti v logiko evangelija ni enostavno. To je razvidno tudi
v evangeljskem dogodku, ko se preostalih deset učencev začne jeziti na Jakoba in Janeza.
Toda takrat jih Jezus pokliče k sebi. Sveti oče je dejal, da je kot da bi jih želel
stisniti k sebi in oblikovati eno samo telo, neločljivo od Njega. Zatem jim pokaže
pravo pot za dosego resnične slave, Božje slave. »Obvladovanje in služenje, sebičnost
in nesebičnost, posedovanje in podarjanje, dobičkaželjnost in zastonjskost: te globoko
nasprotujoče si logike se spopadajo med seboj v vsakem času in na vsakem kraju. A
nobenega dvoma ni, katero pot je izbral Jezus.« Poleg tega je ni le nakazal z
besedami, ampak jo je živel z lastnim telesom.
»Saj tudi Sin človekov
ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino
za mnoge.« Te besede predstavljajo povabilo in opomin novim kardinalom. Kristusova
celostna podaritev samega sebe na križu, jih je spodbudil papež Benedikt XVI., naj
bo zanje »izvor, spodbuda in moč za vero, ki deluje z ljubeznijo«. Njihovo
poslanstvo naj vedno odgovarja Kristusovi logiki. Nazadnje je sveti oče nagovoril
še vse zbrane vernike in jim nove kardinale priporočil v molitev: »Da bi se v njih
živo zrcalil naš edini Pastir in Učitelj, Gospod Jezus, izvir vsake modrosti,
ki vsem kaže pot.« V molitev pa je papež Benedikt XVI. priporočil tudi sebe: »Da
bi Božjemu ljudstvu vedno nudil pričevanje zanesljivega nauka in da bi krmilo svete
Cerkve vodil s prizanesljivo odločnostjo.«
Po papeževem nagovoru se je
konzistorij nadaljeval z imenovanjem dvaindvajsetih novih kardinalov. Ti so nato izpovedali
svojo vero in obljubili zvestobo ter pokorščino svetemu očetu. Potem je vsak posamezno
pokleknil pred njim, papež pa mu je ob tem izročil pokrivalo in kardinalski biret
ter prstan. Na le-tem sta upodobljena sv. Peter in Pavel ter sredi med njima zvezda,
ki spominja na Marijo. Ko ga bodo nosili, naj se vsak dan spominjajo apostolov, ki
sta pričevala za Kristusa vse do mučeniške smrti, jim je dejal papež. Zatem je vsakemu
dodelil še eno izmed rimskih cerkva ali diakonij in mu izročil bulo o imenovanju.
Audio:
Imena novih
kardinalov: 1. Msgr. FERNANDO FILONI, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov
(Italija); 2. Msgr. MANUEL MONTEIRO DE CASTRO, veliki penitenciarij (Portugalska); 3.
Msgr. SANTOS ABRIL Y CASTELLÓ, nadžupnik papeške bazilike Svete Marije Velike (Španija); 4.
Msgr. ANTONIO MARIA VEGLIÒ, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih
(Italija); 5. Msgr. GIUSEPPE BERTELLO, predsednik Papeške komisije za državo, mesto
Vatikan in predsednik vatikanskega governatorata (Italija); 6. Msgr. FRANCESCO
COCCOPALMERIO, predsednik Papeškega sveta za zakonodajna besedila (Italija); 7.
Msgr. JOÃO BRAZ DE AVIZ, prefekt vatikanske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja
in družbe apostolskega življenja (Brazilija); 8. Msgr. EDWIN FREDERIK O'BRIEN,
prvi veliki mojster viteškega reda božjega groba v Jeruzalemu (ZDA); 9. Msgr. DOMENICO
CALCAGNO, predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža (Italija); 10. Msgr.
GIUSEPPE VERSALDI, predsednik Prefekture za ekonomske zadeve pri Svetem sedežu (Italija); 11.
Njegova blaženost GEORGE ALENCHERRY, veliki nadškof Ernakulam-Angamalya sirsko-malabarskega
obreda (Indija); 12. Msgr. THOMAS CHRISTOPHER COLLINS, torontski nadškof (Kanada); 13.
Msgr. DOMINIK DUKA, praški nadškof (Češka); 14. Msgr. WILLEM JACOBUS EIJK, ultrechtski
nadškof (Nizozemska); 15. Msgr. GIUSEPPE BETORI, firenški nadškof (Italija); 16.
Msgr. TIMOTHY MICHAEL DOLAN, newyorški nadškof (ZDA); 17. Msgr. RAINER MARIA WOELKI,
berlinski nadškof (Nemčija); 18. Msgr. JOHN TONG HON, hongkonški nadškof (Kitajska).
Nevolivci: 1.
Njegova blaženost LUCIAN MUREŞAN, veliki nadškof Făgăraşa in Albe Iulie (Romunija); 2.
Msgr. JULIEN RIES, duhovnik namurske škofije ter profesor zgodovine religij na Katoliški
univerzi v Louvainu (Belgija); 3. P. PROSPER GRECH, O.S.A., upokojeni profesor
različnih rimskih univerz ter svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Malta); 4.
P. KARL BECKER, D.J. upokojeni profesor na Papeški univerzi Gregoriani ter dolgoletni
svetovalec pri Kongregaciji za verski nauk (Nemčija).
Benedikt XVI. je v svojem
pontifikatu dosedaj na skupaj štirih konzistorijih imenoval 62 kardinalov. Kardinalski
zbor trenutno šteje 213 članov. Med njimi je 125 kardinalov volivcev in 88 kardinalov,
ki v primeru konklava ne morejo voliti novega papeža. Prihajajo iz 71 držav. 119 jih
je iz Evrope, 21 iz Severne Amerike, 32 iz Latinske Amerike, 17 iz Afrike, 20 iz Azije
in 4 iz Oceanije.