2012-02-17 15:35:59

Vatikan: Dan premišljevanja in molitve pred jutrišnjim konzistorijem


VATIKAN (petek, 17. februar 2012, RV) – V Vatikanu danes poteka Dan premišljevanja in molitve. Papež Benedikt XVI. ga je sklical pred jutrišnjim konzistorijem. Tema srečanja, ki je namenjeno vsem članom kardinalskega zbora in tudi tistim, ki bodo to postali jutri, je Oznanjevanje evangelija danes: med missio ad gentes in novo evangelizacijo. Od skupaj 213 članov (vključujoč 22 novih) se je v Vatikanu danes tako zbralo 133 kardinalov. Preostali se dogodka niso udeležili ali zaradi starosti, slabega zdravja ali predhodnih neodložljivih obveznosti. Dan premišljevanja in molitve se je začel ob 10. uri dopoldne. Nagovor na osrednjo temo je imel newyorški nadškof in bodoči kardinal Timothy Dolan. Msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, pa je zbranim nato spregovoril o napovedanem letu vere, o njegovem pomenu v luči aspostolskega pisma Vrata vere (Porta fidei) in o nekaterih pobudah, ki jih preučujejo vatikanski dikasteriji. Sledilo je še nekaj predavanj udeležencev in molitev Angelovega češčenja ob dvanajsti uri. Le-to je vodil sveti oče. Popoldne pa se bo srečanje nadaljevalo z večernicami ob 17. uri.

Konzistorij
Izraz konzistorij izhaja iz latinske besede consistere, ki pomeni biti skupaj ali sestati se. V času rimskega imperija je bil konzistorij častni zbor dostojanstvenikov, ki mu je predsedoval cesar. Kasneje je izraz dobil pomen zbora kardinalov. Danes konzistorij označuje sejo kardinalov, ki jo skliče in ji predseduje papež. Konzistoriji so lahko redni ali izredni. Na rednem konzistoriju se kardinali posvetujejo o tehtnih vprašanjih splošnega značaja, razlog za sklic pa so lahko tudi posebne slovesnosti, kot je npr. imenovanje novih kardinalov. Rednega konzistorija se lahko udeležijo tudi posebni gostje. Izredni konzistorij pa papež skliče, kadar to narekujejo posebne in nujne potrebe Cerkve. Ima posvetovalni značaj in ne more biti javen.

Na jutrišnjem konzistoriju bo papež Benedikt XVI. imenoval 22 novih kardinalov. 18 izmed njih jih še ni dopolnilo 80. leta starosti in bodo zato v primeru konklava lahko volili novega papeža. Štirje pa so določeno starost že presegli. Skupno število kardinalov, ki ne morejo voliti papeža, bo po novem tako 88, število kardinalov volivcev pa bo 125.

Več o zgodovini konzistorija, katerega namen je imenovanje novih kardinalov, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano povedal papeški ceremonijer, msgr. Guido Marini. V preteklih stoletjih je papež imena novih kardinalov oznanil na skrivnem konzistoriju. Novi kardinali, ki so živeli v Rimu, so bili o svojem imenovanju obveščeni takoj. Še istega dne popoldne so odšli v Apostolsko palačo in sveti oče jim je izročil značilno rdeče kardinalsko pokrivalo. Novim kardinalom, ki so živeli daleč in niso mogli priti do Rima, pa je le-tega izročil posebni papeški odposlanec. Ob tem je moral novi kardinal slovesno obljubiti, da bo v roku enega leta osebno prišel v Rim k svetemu očetu.

V sledečem obdobju se je konzistorij odvijal javno, običajno v baziliki sv. Petra, lahko pa tudi v Sikstinski kapeli ali Konzistorialni dvorani v Apostolski palači. Med dolgo in zapleteno slovesnostjo je papež novim kardinalom izročil kardinalski klobuk, na koncu pa tudi prstan iz safirja.

Po 2. vatikanskem koncilu je obred imenovanja novih kardinalov prevzel poenostavljeno obliko. Vodilo prenove je bila želja vključiti v bogoslužje nekaj, kar samo po sebi ni del le-tega. Hkrati pa tudi zahteva, da obred ne sme dajati vtisa, da gre za nov zakrament svetega reda. Tako je ohranil le bistvene elemente, ki so zaprisega, izročitev kardinalskega bireta (namesto klobuka) in dodelitev naslovne cerkve ali diakonije. Kardinalski prstan je papež novim kardinalom izročil dan po konzistoriju, ko je skupaj z njimi somaševal. Novi obred je prvič uporabil papež Pavel VI. na konzistoriju junija 1969.

Kasneje je prišlo še do nekaj manjših sprememb, po katerih se je obred imenovanja novih kardinalov približal pravi obliki besednega bogoslužja. Njegov namen je namreč poudariti dva bistvena vidika dogodka samega: novo odgovornost, ki jo prevzamejo kardinali, in molitev celotnega Božjega ljudstva, ki je povabljeno, da moli zanje in njihovo zvestobo Kristusu. Ena izmed zadnjih sprememb v obredu je izročitev kardinalskega prstana, ki je svoje mesto ponovno dobila med samim obredom in ne med sveto mašo dan zatem. Sveta maša je tako lahko zares dejanje zahvale Gospodu za dar novih kardinalov in hkrati tudi priložnost za potrditev edinosti s Kristusom in obnovo skupne pripravljenosti služiti mu z velikodušnostjo.

Kardinalski zbor
Jutri se bo kardinalskemu zboru torej pridružilo 22 novih kardinalov. Kardinalski zbor že vse od začetkov sestavljajo papeževi svetovalci in sodelavci. A tudi njihov izbor in dejanske pristojnosti so se skozi zgodovino spreminjali. Sprva so bili v njem nekateri rimski duhovniki in diakoni ter škofje iz bližine Rima. Šele od 12. stoletja dalje so v kardinalski zbor lahko imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Leta 1150 se je oblikoval kardinalski zbor z dekanom na čelu. Trenutno to vlogo opravlja kardinal Angelo Sodano.

Kardinali so izključni volivci papeža od leta 1059 dalje. Sveti oče jih imenuje svobodno po lastni presoji. Zgornja meja števila kardinalov volivcev je 120, vendar pa jo lahko vrhovni voditelj katoliške Cerkve po potrebi prekorači. Naziv kardinalov, katerih vloga je biti papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve, je eminenca.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.