Vatikan: Dan premišljevanja in molitve pred jutrišnjim konzistorijem
VATIKAN (petek, 17. februar 2012, RV) – V Vatikanu danes poteka Dan premišljevanja
in molitve. Papež Benedikt XVI. ga je sklical pred jutrišnjim konzistorijem. Tema
srečanja, ki je namenjeno vsem članom kardinalskega zbora in tudi tistim, ki bodo
to postali jutri, je Oznanjevanje evangelija danes: med missio ad gentes in novo
evangelizacijo. Od skupaj 213 članov (vključujoč 22 novih) se je v Vatikanu danes
tako zbralo 133 kardinalov. Preostali se dogodka niso udeležili ali zaradi starosti,
slabega zdravja ali predhodnih neodložljivih obveznosti. Dan premišljevanja in molitve
se je začel ob 10. uri dopoldne. Nagovor na osrednjo temo je imel newyorški nadškof
in bodoči kardinal Timothy Dolan. Msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta
za pospeševanje nove evangelizacije, pa je zbranim nato spregovoril o napovedanem
letu vere, o njegovem pomenu v luči aspostolskega pisma Vrata vere (Porta
fidei) in o nekaterih pobudah, ki jih preučujejo vatikanski dikasteriji. Sledilo
je še nekaj predavanj udeležencev in molitev Angelovega češčenja ob dvanajsti uri.
Le-to je vodil sveti oče. Popoldne pa se bo srečanje nadaljevalo z večernicami ob
17. uri.
Konzistorij Izraz konzistorij izhaja iz latinske besede
consistere, ki pomeni biti skupaj ali sestati se. V času rimskega
imperija je bil konzistorij častni zbor dostojanstvenikov, ki mu je predsedoval cesar.
Kasneje je izraz dobil pomen zbora kardinalov. Danes konzistorij označuje sejo kardinalov,
ki jo skliče in ji predseduje papež. Konzistoriji so lahko redni ali izredni. Na rednem
konzistoriju se kardinali posvetujejo o tehtnih vprašanjih splošnega značaja, razlog
za sklic pa so lahko tudi posebne slovesnosti, kot je npr. imenovanje novih kardinalov.
Rednega konzistorija se lahko udeležijo tudi posebni gostje. Izredni konzistorij pa
papež skliče, kadar to narekujejo posebne in nujne potrebe Cerkve. Ima posvetovalni
značaj in ne more biti javen.
Na jutrišnjem konzistoriju bo papež Benedikt
XVI. imenoval 22 novih kardinalov. 18 izmed njih jih še ni dopolnilo 80. leta starosti
in bodo zato v primeru konklava lahko volili novega papeža. Štirje pa so določeno
starost že presegli. Skupno število kardinalov, ki ne morejo voliti papeža, bo po
novem tako 88, število kardinalov volivcev pa bo 125.
Več o zgodovini konzistorija,
katerega namen je imenovanje novih kardinalov, je za vatikanski časopis L'Osservatore
Romano povedal papeški ceremonijer, msgr. Guido Marini. V preteklih stoletjih
je papež imena novih kardinalov oznanil na skrivnem konzistoriju. Novi kardinali,
ki so živeli v Rimu, so bili o svojem imenovanju obveščeni takoj. Še istega dne popoldne
so odšli v Apostolsko palačo in sveti oče jim je izročil značilno rdeče kardinalsko
pokrivalo. Novim kardinalom, ki so živeli daleč in niso mogli priti do Rima, pa je
le-tega izročil posebni papeški odposlanec. Ob tem je moral novi kardinal slovesno
obljubiti, da bo v roku enega leta osebno prišel v Rim k svetemu očetu.
V sledečem
obdobju se je konzistorij odvijal javno, običajno v baziliki sv. Petra, lahko pa tudi
v Sikstinski kapeli ali Konzistorialni dvorani v Apostolski palači.
Med dolgo in zapleteno slovesnostjo je papež novim kardinalom izročil kardinalski
klobuk, na koncu pa tudi prstan iz safirja.
Po 2. vatikanskem koncilu je obred
imenovanja novih kardinalov prevzel poenostavljeno obliko. Vodilo prenove je bila
želja vključiti v bogoslužje nekaj, kar samo po sebi ni del le-tega. Hkrati pa tudi
zahteva, da obred ne sme dajati vtisa, da gre za nov zakrament svetega reda. Tako
je ohranil le bistvene elemente, ki so zaprisega, izročitev kardinalskega bireta (namesto
klobuka) in dodelitev naslovne cerkve ali diakonije. Kardinalski prstan je papež novim
kardinalom izročil dan po konzistoriju, ko je skupaj z njimi somaševal. Novi obred
je prvič uporabil papež Pavel VI. na konzistoriju junija 1969.
Kasneje je prišlo
še do nekaj manjših sprememb, po katerih se je obred imenovanja novih kardinalov približal
pravi obliki besednega bogoslužja. Njegov namen je namreč poudariti dva bistvena vidika
dogodka samega: novo odgovornost, ki jo prevzamejo kardinali, in molitev celotnega
Božjega ljudstva, ki je povabljeno, da moli zanje in njihovo zvestobo Kristusu. Ena
izmed zadnjih sprememb v obredu je izročitev kardinalskega prstana, ki je svoje mesto
ponovno dobila med samim obredom in ne med sveto mašo dan zatem. Sveta maša je tako
lahko zares dejanje zahvale Gospodu za dar novih kardinalov in hkrati tudi priložnost
za potrditev edinosti s Kristusom in obnovo skupne pripravljenosti služiti mu z velikodušnostjo.
Kardinalski
zbor Jutri se bo kardinalskemu zboru torej pridružilo 22 novih kardinalov.
Kardinalski zbor že vse od začetkov sestavljajo papeževi svetovalci in sodelavci.
A tudi njihov izbor in dejanske pristojnosti so se skozi zgodovino spreminjali. Sprva
so bili v njem nekateri rimski duhovniki in diakoni ter škofje iz bližine Rima. Šele
od 12. stoletja dalje so v kardinalski zbor lahko imenovani tudi prelati s sedežem
zunaj Rima. Leta 1150 se je oblikoval kardinalski zbor z dekanom na čelu. Trenutno
to vlogo opravlja kardinal Angelo Sodano.
Kardinali so izključni volivci papeža
od leta 1059 dalje. Sveti oče jih imenuje svobodno po lastni presoji. Zgornja meja
števila kardinalov volivcev je 120, vendar pa jo lahko vrhovni voditelj katoliške
Cerkve po potrebi prekorači. Naziv kardinalov, katerih vloga je biti papeževi svetovalci
pri vodenju vesoljne Cerkve, je eminenca.