Sveti oče: Pustimo se preobraziti ter na ta način preobrazimo svet
RIM (četrtek, 16. februar 2012, RV) – Prosimo Gospoda, naj nam pomaga biti
svobodni ljudje v neprilagajanju, ki ni proti svetu, ampak je resnična ljubezen do
sveta. Tako je sveti oče opozoril gojence papeškega bogoslovnega semenišča v Rimu,
ki ga je obiskal včeraj zvečer. Ob prazniku Marije zaupanja, ki je zavetnica rimskega
bogoslovja, je v kapeli vodil lectio divina in se nato zaustavil tudi na večerji.
Pri molitvi ob Svetem pismu so med drugim prisostvovali tudi vikar rimske škofije,
kardinal Agostino Vallini, rektor semenišča Concetto Occhipinti, pomožni škofje in
predstojniki škofijskih semenišč.
Papež jim je spregovoril o svetopisemskem
odlomku iz Pisma Rimljanom: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje:
darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno
bogoslužje. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo
svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno
in popolno.« (Rim 12,1-2) Sveti oče je najprej spomnil, da apostol Pavel govori
Rimljanom vseh časov, torej tudi današnjim. In v prvem poglavju je zapisal, da gre
glas o veri Cerkve v Rimu po vsem svetu. Tudi danes se veliko govori o Cerkvi v Rimu.
Papež Benedikt XVI. je ob tem poudaril, da je potrebno moliti in živeti tako, da se
ne bi le govorilo veliko stvari, ampak da bi se govorilo »o zgledni veri rimske
Cerkve«.
Sveti Pavel v prebranem odlomku svoje brate roti. V tej besedi
se skriva globina, ki presega moralo, ki vsebuje svarilo, a hkrati tudi »tolažbo,
skrb za drugega, očetovsko oz. materinsko nežnost«. Pavel torej govori
s srcem, z nežnostjo očetovske ljubezni. In pri tem ne govori le on sam, ampak Božje
usmiljenje. Pavel je orodje, preko katerega govori Kristus. On je tisti, ki nam govori
s to nežnostjo, očetovsko ljubeznijo in skrbjo za nas. »Tako ne poziva le naše
morale in naše volje, ampak tudi milost, ki je v nas, da bi dopustili, da le-ta deluje.«
Na
ta način apostol Pavel spodbuja k darovanju svojih teles v živo, sveto in Bogu všečno
žrtev. Govori torej o bogoslužju. In sicer ne o bogoslužju kot obredu, temveč o bogoslužju
kot življenju. Gre za celoto človeka, v katerem so neločljivo povezani duša, duh in
telo. V tej celoti se mora uresničevati naše češčenje, je zatrdil sveti oče. Življenje
v našem telesu, v majhnih vsakdanjih stvareh, mora biti potopljeno v božansko resničnost.
»To pa ne pomeni, da moramo neprestano misliti na Boga, ampak da moramo biti resnično
prežeti z Božjo stvarnostjo, tako da celotno naše življenje, ne le nekatere misli,
postane bogoslužje, češčenje.« Boga naj torej ne bi slavili zgolj z besedami in
tudi ne le z dejanji, ampak z našim bivanjem.
Ne prilagajajte se temu svetu,
tako sveti Pavel v nadaljevanju spodbuja Rimljane. »To ne pomeni, da želimo pobegniti
iz sveta, da nas svet ne zanima. Nasprotno, želimo se preobraziti in se pustiti preobraziti,
ter na ta način preobraziti svet.« Sveti oče je nato opozoril, da
ima beseda svet v Novi zavezi dva pomena. Prvi je svet, ki je Božje stvarstvo, ki
ga Bog ljubi in želi dati samega sebe, da bi le-ta resnično postal odgovor na njegovo
ljubezen. Drugi pomen pa je svet, ki je v oblasti zla, ki odseva izvirni greh. Moč
zla po papeževih besedah danes vidimo predvsem v dveh silah. To sta moč financ in
moč medijev. Sami po sebi sta obe dobri in koristni, hkrati pa tudi zlahka zlorabljeni.
Svet financ lahko začne gospodovati nad človekom. Predvsem ko ne predstavlja več le
orodja, ki služi za dobro v življenju človeka, ampak ga začne zatirati. Papež je spodbudil,
da se ne smemo podrediti temu, ampak na svet financ gledati kot na sredstvo, v svobodi
Božjih otrok. Moč medijev pa je povezana z javnim mnenjem. Res je, da moramo poznati
resničnost sveta, toda lahko se zgodi, da več kot dejanska resničnost, šteje tisto,
kar je bilo izrečeno in kar je lahko le zunanjost. Tudi temu se kristjani ne smemo
podrediti. Samo iskanje resnice nam da pravo svobodo, osvoboditev od potrebe, da bi
ugajali, govorili kot govorijo množice. Le na ta način se lahko pokaže resnični svet,
ki je Božje stvarstvo.
Sveti Pavel uporabi besedi preobražanje in obnavljanje.
»Preobražanje se začne z obnovo uma.« Ta obnova, ki je vsakodnevna naloga,
pomeni resnično pustiti se razsvetliti resnici, ki nam govori preko Božje besede.
Tako se lahko na koncu naučimo tudi novega načina razmišljanja, pokornega le tej resnici,
ki prebiva globoko v notranjosti in nam je ponovno podarjena pri krstu. Pavel nato
govori še o razpoznavanju Božje volje: »Tega se lahko naučimo le po poti pokorščine,
ponižnosti, z Božjo besedo, s Cerkvijo, zakramenti, s premišljevanjem Svetega pisma.«
In spoznavati ter razpoznavati, kaj je Božja volja, kaj je dobro, njemu všečno in
popolno, to je za naše življenje temeljnega pomena.