Papež afriške in evropske škofe spodbudil k spoprijemanju z izzivi, postavljenimi
pred evangelizacijo
VATIKAN (četrtek, 16. februar 2012, RV) – Problemi Cerkve v Afriki in v Evropi
so dokaz, da je Cerkev živa, da raste in da se ne boji opravljati svojega evangelizacijskega
poslanstva. Tako je zatrdil Benedikt XVI. na današnjem srečanju z afriškimi in evropskimi
škofi. Ti se namreč od ponedeljka udeležujejo simpozija o evangelizaciji v Afriki
in Evropi in sodelovanju med Cerkvama obeh celin. Kot je zatrdil sveti oče, Cerkev
pri uresničevanju tega svojega poslanstva potrebuje molitev in zavzetost vseh vernikov.
»Evangelizacija je namreč sestavni del poklica vseh krščenih, in to je poklicanost
k svetosti. Kristjani, ki imajo živo vero in so odprti za delovanje Svetega Duha morajo
z besedo in življenjem postati pričevalci Kristusovega evangelija. Pastirjem pa je
zaupana posebna odgovornost,« je poudaril papež in pri tem navedel besede iz posinodalne
apostolske spodbude Naloga Afrike (Afriae munus). Osebna svetost škofov mora blesteti
v korist tistih, ki so jim zaupani v pastoralno skrb, in katerim škofje morajo služiti.
Škof po papeževih besedah mora biti zaljubljen v Kristusa, njegova moralna avtoriteta
in zanesljivost pa lahko izvirata samo iz svetosti njegovega življenja.
Benedikt
XVI. je afriške in evropske škofe spodbudil, naj nadaljujejo pot dejavnega bratstva
in vedno bolj širijo obzorje evangelizacije. »Za Cerkev v Evropi je srečanje s
Cerkvijo v Afriki vedno trenutek milosti in razlog upanja in veselja, s katerima afriške
cerkvene skupnosti živijo in sporočajo vero,« je dejal papež in dodal,
da pa je po drugi strani »lepo videti, kako je Cerkev v Afriki, čeprav živi
med mnogimi težavami in potrebuje mir in spravo, pripravljena deliti svojo vero«.
Sveti
oče je izpostavil tudi nekatere izzive, s katerimi se spoprijemata tako Cerkev v Evropi
kot Cerkev v Afriki. Na prvem mestu je verska ravnodušnost, zaradi katere mnoge osebe
živijo, kot da Bog ne obstaja, ali pa se zadovoljijo z nejasno vero, ki ne zna pristopiti
k vprašanjem resnice. Danes se predvsem v Evropi pa tudi v nekaterih delih Afrike
čuti teža sekulariziranega okolja, ki je pogosto sovražno do krščanske vere, je dejal
papež. Kot drugi izziv oznanjevanja evangelija je navedel hedonizem, ki je prispeval
k temu, da je kriza vrednot prodrla v vsakdanje življenje, v družino in v sam način
opredeljevanja življenjskega smisla. Benedikt XVI. je škofom dejal, da jim vsi ti
izzivi ne smejo vzeti poguma, ampak prej ustvariti priložnost za obnovljeno zavzetost
in upanje, upanje, ki se rodi iz zavedanja, da se je noč pomaknila naprej in se je
približal dan, kajti vstali Kristus je vedno z nami.
Škofje naj bodo po papeževih
besedah še posebej pozorni na družino, ki je domača cerkev in tudi najzanesljivejše
zagotovilo družbene obnove, prav tako pa je najustreznejše območje za nastanek poklicev.
Družina je tudi vzgojni temelj mladih. »Evropa in Afrika potrebujeta velikodušne
mlade, ki znajo prevzeti odgovornost za svojo prihodnost,« je dejal papež in dodal,
da se morajo vse ustanove dobro zavedati, da se v teh mladih hrani prihodnost in da
je pomembno storiti vse, kar je mogoče, da njihova pot ne bo zaznamovana z negotovostjo
in temo.