2012-02-14 12:43:46

Sv. Ciril in Metod: Prisluhnite, vsi slovanski rodovi, prisluhnite Besedi, ki prihaja od Boga, Besedi, ki hrani duše, Besedi, ki vodi k spoznanju Boga


VATIKAN (torek, 14. februar 2012, RV) – »Ciril in Metod predstavljata klasičen primer tega, kar danes označujemo z izrazom 'inkulturacija': vsako ljudstvo mora razodeto sporočilo umestiti v lastno kulturo in njegovo odrešilno resnico izraziti v lastnem jeziku.« Te besede o svetih bratih Cirilu in Metodu, ki veljata za apostola Slovanov, je papež Benedikt XVI. izrekel med eno izmed sredinih splošnih avdienc. Cerkev v Sloveniji se ju spominja 5. julija, večina neslovanskih dežel pa njun god obhaja na današnji dan.

Apostola Slovanov sta bila sinova cesarskega uradnika v Solunu. Deležna sta bila solidne izobrazbe. Cirila, ki je bil rojen leta 826 ali 827 s krstnim imenom Konstantin, so vzgajali v družbi mladega cesarja v Carigradu. Kasneje je poučeval filozofijo. Nekaj let starejši Mihael pa je delal upravno kariero. Okoli leta 850 se je umaknil v meniško življenje in v samostanu privzel ime Metod. Cirila je kmalu pritegnil bratov zgled. Opustil je poučevanje in se mu pridružil na gori Olimp, kjer se je želel posvetiti premišljevanju in molitvi. Vendar pa je nekaj let kasneje Ciril od cesarske oblasti prejel poslanstvo, da odide h Kazarom pri Azovskem morju. Ti so namreč prosili, naj jim pošljejo učenjaka, ki bo znal razpravljati z judi in saraceni. Ciril se je skupaj z bratom Metodom odpravil na pot. Zaustavila sta se na Krimskem polotoku, kjer sta poiskala posmrtne ostanke papeža Klemena I., ki je bil izgnan v tiste kraje. Zatem ju je cesar Mihael III. poslal na Moravsko. Tamkajšnji knez Rastislav se je namreč nanj obrnil s prošnjo, da njegovo ljudstvo spoštuje krščansko postavo, vendar pa ni učitelja, ki bi jim znal razložiti pravo vero v njihovem jeziku. Ker sta se Ciril in Metod že kot otroka v Solunu seznanila s slovanskim jezikom, ju je cesar izbral za to delo na Moravskem.

Njun misijon je doživel nepričakovan uspeh. S prevodom bogoslužja v slovanski jezik in uporabo pisave glagolice sta si brata pridobila veliko naklonjenost pri ljudstvu. Hkrati pa tudi sovraštvo s strani frankovske duhovščine, ki je bila na ozemlju prisotna že pred njima. Da bi upravičila svoje delo, sta se odpravila v Rim. Tam sta papežu Hadrijanu II. izročila tudi relikvije sv. Klemena. Hadrijan II. je doumel velik pomen njunega dela. Slovani so se namreč množično naseljevali na ozemljih med obema deloma rimskega cesarstva, med katerima so se takrat že pojavljale napetosti. Uvidel je, da bi slovanska ljudstva lahko odigrala vlogo mostu in tako prispevala k ohranitvi edinosti med kristjani iz enega in drugega dela cesarstva. Hadrijan II. je zato odobril misijon bratov Cirila in Metoda ter sprejel in potrdil rabo slovanskega jezika v bogoslužju.

Žal pa je Ciril v Rimu hudo zbolel. Čutil je, da se mu bliža smrt, zato se je kot menih umaknil v enega od grških samostanov v mestu. Šele tu je privzel meniško ime Ciril. Umrl je 14. februarja leta 869. Metod, ki je bil medtem posvečen v škofa, se je na bratovo željo leto kasneje vrnil na Moravsko in v Panonijo. Tu je bil nato deležen nasprotovanja s strani frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v ječo. Vendar je takoj, ko so ga izpustili, nadaljeval s svojim delom. Organiziral je Cerkev in poskrbel za formacijo skupine učencev. Samo po zaslugi le-te je bilo mogoče premagati krizo, ki je nastala po Metodovi smrti, 6. aprila leta 885. Kljub preganjanju so njegovi učenci namreč nadaljevali delo svetih bratov in utrdili krščanstvo v slovanskih deželah na Balkanu.

Papež Benedikt XVI. je v duhovnem profilu apostolov Slovanov izpostavil predvsem njuno zavzetost pri poudarjanju pomena jezika za posredovanje razodetja. Ciril je na primer prosil Kristusa, naj On preko njega govori v slovanskem jeziku. Svoje prevode je začenjal z besedami: »Prisluhnite, vsi slovanski rodovi, prisluhnite Besedi, ki prihaja od Boga, Besedi, ki hrani duše, Besedi, ki vodi k spoznanju Boga.« Sveta brata sta bila prepričana, da posamezna ljudstva ne morejo reči, da so v polnosti sprejela razodetje, dokler ga niso slišala v lastnem jeziku in brala z znaki, lastnimi njihovi pisavi. Benedikt XVI. je še dejal, da je bil Ciril bolj nagnjen h kontemplaciji, Metoda pa je bolj vleklo v dejavno življenje. Zato je bil on zaslužen, da delo, ki se ga je lotil njegov brat, ni propadlo. Postavil je temelje, iz katerih se je pozneje uveljavila tako imenovana »ciril-metodovska ideja«. Ta pa je spremljala slovanska ljudstva v raznih zgodovinskih obdobjih in spodbujala njihov kulturni, narodni in verski razvoj. To je priznal že papež Pij XI., ki je brata označil kot »sinova Vzhoda, po domovini Bizantinca, Grka po rodu, po poslanstvu Rimljana, po apostolskih sadovih pa Slovana«. Zgodovinsko vlogo, ki sta jo odigrala, pa je uradno priznal papež Janez Pavel II., ko ju je skupaj s sv. Benediktom razglasil za sozavetnika Evrope.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.