SLOVENIJA (torek, 14. februar 2012, RV) – Komisija Pravičnost in mir pri SŠK
je včeraj podala izjavo z naslovom Versko svobodo je potrebno varovati tudi v primeru
Judovske in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Poklicali smo p. Tadeja
Strehovca, tajnika komisije, ki je za Radio Vatikan predstavil to izjavo.
Audio:
Izjava
Komisije Pravičnost in mir pri SŠK: Versko svobodo je potrebno varovati
tudi v primeru Judovske in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji
V
Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK)
smo z zaskrbljenostjo sprejeli stališče Varuha človekovih pravic RS o nedopustnosti
obrezovanja dečkov iz nemedicinskih (t. j. verskih) razlogov. Stališče Varuha
se v prvi vrsti nanaša na prakso delovanja verskih skupnosti in Cerkva, glede katerih
nima stvarne pristojnosti za delovanje (prim. 1. člen Zakona o varuhu človekovih
pravic), s stališča pa tudi izhaja, da Varuh sploh ni prejel pobude, »ki
bi se neposredno ukvarjala z vprašanjem cirkumcizije pri posameznem (določenem)
otroku«. Poleg tega ugotavljamo, da je navedeni državni organ svoje stališče sprejel,
ne da bi se predhodno posvetoval z verskimi skupnostmi in Cerkvami, kar je v nasprotju
z določbo drugega odstavka petega člena Zakona o verski svobodi, ki državne
organe zavezuje k spoštovanju identitete Cerkva in drugih verskih skupnosti ter zahteva,
da z navedenimi vzpostavijo odprt in trajen dialog ter razvijejo oblike trajnega sodelovanja.
Ravnanje Varuha torej v nobenem oziru ni bilo skladno z veljavno zakonodajo.
Vsebina stališča prav tako nasprotuje mednarodno sprejeti praksi in predstavlja kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi je verska svoboda ena temeljnih.
Deklaracije in konvencije Združenih narodov, ki urejajo pravice otrok, so nastale
s skupnim prizadevanjem vseh narodov sveta, tudi muslimanskih in judovskega. Razlaga
pozitivnega korpusa človekovih pravic torej ni mogoča brez upoštevanja verske in kulturne
identitete ljudstev oziroma religij, ki so kot sestavni del mednarodne skupnosti sodelovala
pri oblikovanju vrednot sodobnega sveta.
Tudi Ustava RS temelji na spoštovanju
pravic vseh, tudi vernih kristjanov, muslimanov in judov. Stališče Varuha človekovih
pravic o nedopustnosti obrezovanja dečkov iz verskih razlogov je zato samovoljno
in partikularno. V nesprejemljivi interpretaciji 41. člena Ustave je vsebovan
prelom s kulturnim izročilom slovenskega in evropskega prostora, ki je nadvse zaskrbljujoč
predvsem s stališča uživanja individualnega vidika svobode vere za muslimane in jude
v Republiki Sloveniji. Ker jim Varuh odreka možnost vzpostavitve lastne verske
identitete, ki je obredno bistveno vezana na obrezovanje in celo grozi z inkriminacijo
teh obredov, Islamsko in Judovsko skupnost odriva na rob javnega prostora in v ilegalno
delovanje. S tovrstnim izključevalnim ravnanjem oblasti smo se v zgodovini že srečali,
najbolj sistematično in množično v totalitarnih režimih nacionalsocialistične Nemčije
in komunistične Sovjetske zveze.
Primerjalni vpogled v pravno ureditev najbolj
razvitih in naprednih laičnih držav kaže, da obrezovanje dečkov iz verskih razlogov
praktično nikjer ni prepovedano. V Nemčiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in
ZDA tovrstni obred sodi v pravico staršev, da v skladu z lastnim prepričanjem svojim
otrokom zagotavljajo versko in moralno vzgojo ter jih uvedejo v versko skupnost, ki
temelji na najglobljem simbolnem obrednem izražanju človeškega bitja in ga v polnosti
lahko izrazi v njegovi telesni in duhovni celovitosti. Država je praviloma dolžna
zagotavljati možnosti za uresničevanje te pravice. Podobna ureditev velja tudi na
Finskem, kjer je tamkajšnje Vrhovno sodišče leta 2008 razsodilo, da obreza iz verskih
razlogov ni kaznivo dejanje. Po mnenju sodišča gre namreč za utrjeno tradicijo in
neločljivi del identitete muslimanskega moškega.
Strokovno izvedeno obrezovanje
dečkov (v nasprotju z obrezovanjem oziroma pohabljanjem deklic) ne predstavlja škodljivega
posega v zdravje in telesno integriteto otrok (prim. številna stališča Svetovne
zdravstvene organizacije na področju boja proti HIV/AIDS). Komisija Pravičnost
in mir pri SŠK zato zavrača stališča nekaterih institucij, ki si prizadevajo za
omejitev ali prepoved obrezovanja dečkov kot verskega dejanja. Varuh človekovih
pravic v svojem mnenju ni izkazal, da gre za zdravju škodljiv poseg. Pri tem iz
56. in 35. člena Ustave RS izpeljuje, da so kakršni koli posegi v telesno integriteto
otroka omejeni in opravičljivi le iz medicinskih razlogov. Tako stališče je arbitrarno
in nima podlage v Ustavi RS. Prav tako ni pravno utemeljeno stališče, da obrezovanje
zaradi verskih razlogov nima zakonske podlage, ampak ima celo znake kaznivega dejanja.
Obe navedeni stališči povsem spregledujeta pomen in vsebino 41. člena Ustave RS,
ki zagotavlja versko svobodo in staršem daje pravico zagotavljati versko vzgojo. Stališče
Varuha po našem mnenju pomeni javen poziv k nespoštovanju identitete vsaj dveh
verskih skupnosti v RS ter krnitev individualne svobode vere njihovih pripadnikov,
zaradi česar je v nasprotju z Ustavo RS in z Zakonom o verski svobodi.
Država
s takšnim stališčem prestopa mejo ločitve z verskimi skupnostmi in ne deluje kot vrednostno
nevtralna. Staršem judovskega in muslimanskega porekla omejuje svobodo vere in pravico
do verske vzgoje svojih otrok, vsem skupaj pa do verske, kulturne in skupnostne identitete.
Komisija Pravičnost in mir pri SŠK izraža polno podporo in solidarnost z Judovsko
in Islamsko skupnostjo pri varovanju verske svobode na navedenem področju. Hkrati
pa poziva vse pristojne državne organe in institucije, da se odrečejo vrednostno pristranskemu
stališču o nedopustnosti obrezovanja dečkov iz verskih razlogov in si povrnejo zaupanje
vseh vernih državljank in državljanov ter prebivalcev RS. msgr. dr. Marjan Turnšek mariborski
nadškof metropolit predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK