Papež udeležencem simpozija o Jezusu - sodobniku: Sodobnost Jezusa se kaže v evharistiji
RIM (petek, 10. februar 2012, RV) – »Sodobnost Jezusa se na poseben način
kaže v evharistiji, v kateri je prisoten s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.«
Tako je papež Benedikt XVI. zapisal udeležencem simpozija, ki od včeraj poteka pod
naslovom Jezus, naš sodobnik. Srečanje do jutri poteka v Rimu na pobudo Odbora
za kulturno načrtovanje Italijanske škofovske konference. Papež je v sporočilu na
vprašanje, kaj pomeni trditev, da je Jezus iz Nazareta, ki je pred dva tisoč leti
živel med Galilejo in Judejo, sodobnik vsakega moškega in ženske, ki živi danes in
v vsakem času odgovoril z besedami Romana Guardinija. Jezusovo zemeljsko življenje
je namreč vstopilo v večnost in na ta način je povezano z vsako uro zemeljskega časa,
odrešenega z njegovo žrtvijo. V verniku se uresničuje neizrekljiva skrivnost: Kristus,
ki je ''zgoraj'', sedeč na Božji desnici, je navzoč tudi v človeku s polnostjo svojega
odrešenja. Kajti v vsakem kristjanu se uresničuje novo življenje Kristusa, njegova
rast, njegova zrelost, njegovo trpljenje, smrt in vstajenje, ki so del resničnega
življenje.
Benedikt XVI. je pokazal tudi na povezanost Kristusa in Cerkve.
Jezus je za vedno vstopil v človeško zgodovino in v njej še naprej živi; živi v slabotnem
telesu, vedno potrebnem očiščenja, a tudi napolnjenem z božansko ljubeznijo. To telo
je Cerkev, ki se k Jezusu obrača v bogoslužju, da bi ga slavila in prejela resnično
življenje. »Sodobnost Jezusa se na poseben način kaže v evharistiji, v kateri je
prisoten s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem,« je zapisal papež.
»To je tudi razlog, ki Cerkev naredi sodobno za vsakega človeka, zmožno objeti
vse ljudi in vse dobe, da bi z vodstvom Svetega Duha nadaljevala Jezusovo delo v zgodovini,«
je še izpostavil.
Sveti oče je v sporočilu tudi zapisal, da mnogo znamenj kaže,
kako sta ime in sporočilo Jezusa iz Nazareta tudi danes privlačna in deležna stalnega
zanimanja, tudi pri tistih, ki ne sprejmejo njegove besede odrešenja. To po papeževih
besedah pomeni, da moramo v sebi in okrog sebe spodbujati vedno bolj poglobljeno in
celostno razumevanje resniče podobe Jezusa Kristusa, ki lahko izvira le iz hermenevtike
vere, postavljene v ploden odnos z zgodovinskim razumom. Benedikt XVI. je dodal, da
je s tem namenom napisal tudi obe knjigi Jezus iz Nazareta. Spomnil je, da je med
svojim pontifikatom večkrat poudaril prednostno nalogo, namreč v srcu in življenju
ljudi odpreti pot k Bogu. Z njim ali brez njega se namreč vse spremeni. Svojega življenja
ne moremo zaupati nekemu nedoločenemu višjemu bitju ali neki kozmični sili, ampak
Bogu, katerega očetovsko obličje nam je postalo blizu po Sinu, polnem milosti in resnice.
»Jezus je ključ, ki odpira vrata upanja in ljubezni, ki lomi našo osamljenost in
ohranja prižgano upanje pred skrivnostjo zla in smrti,« je izpostavil Benedikt
XVI. in dodal, da zgodba Jezusa iz Nazareta, v imenu katerega tudi danes mnogi verniki
v različnih državah sveta trpijo nasilje in preganjanja, ne more ostati zaprta v neko
oddaljeno preteklost, ampak je odločilna za našo vero v današnjem času.