Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Lurške Matere Božje
Papež Benedikt XVI. je o Lurški Materi Božji spregovoril med homilijo pri maši ob
praznovanju 150. obletnice prikazovanj septembra leta 2008 med apostolskim obiskom
v Francijo. Potem ko je razložil evangeljski odlomek iz Janezovega evangelija, ko
Jezus na križu pokaže na svojo Mater in našo Mater, ki stoji pod križem, je sveti
oče dejal: »Obhajanje jubileja prikazovanj Naše lurške Gospe, nam pomaga vstopiti
na pot vere in spreobrnjenja ter sprejeti v naša življenja ta zveličavni križ. Danes
nam prihaja naproti Marija, da nam pokaže poti za prenovo življenja tako v naših skupnostih
kot tudi prenovo življenja vsakega od nas. Ko sprejmemo njenega Sina, na katerega
ona umserja naš pogled, se potopimo v živi izvir. V njem vera dobi nov zagon, v njem
se Cerkev okrepi, da lahko potem z vedno večjim pogumom oznanja Kristusovo skrivnost.
Jezus, rojen iz Marije, je Božji Sin, edini zveličar vseh ljudi, ki živi in deluje
v Cerkvi ter v svetu. Cerkev je poslana na vse konce sveta oznanjat to edinstveno
sporočilo ter vabit ljudi, da ga sprejmejo v resničnem spreobrnjenju srca. To poslanstvo,
ki ga je Jezus zaupal svojim učencem, dobi ob tem jubileju nov zagon.
Če bomo
na tej jubilejni poti hodili za sv. Bernardko, bomo prišli do izvirnega sporočila
Lurda. Bernardka je bila najstarejša hči iz zelo revne družine. Ni imela ne znanja
ne oblasti temveč le slabo zdravje, pa vendar jo je Marija izbrala, da bi posredovala
njeno sporočilo o spreobrnjenju, molitvi in pokori, v popolnem soglasju z Jezusovimi
besedami: 'To si prikril modrim in razumnim, razodel pa majhnim' (Mt 11,25).
Kristjani so na svoji duhovni poti poklicani obroditi sadove krstne milosti, hraniti
se s sveto evharistijo ter zajemati v molitvi moč za pričevanje in solidarnost z vsemi
svojimi brati in sestrami celotnega človeškega rodu. To je kateheza, ki jo je predlagala
Marija. Dopustimo ji, da Devica pouči tudi nas ter nas vodi po poti, ki vodi v kraljestvo
njenega Sina.
Med nadaljevanjem kateheze je 'lepa Gospa' Bernardki razkrila
svoje ime: Brezmadežno spočetje sem. Marija ji je razodela izjemno milost,
ki jo je prijela od Boga, da je bila namreč spočeta brez greha, saj se je 'ozrl
na nizkost svoje dekle' (Lk 1,48). Marija je ta žena iz našega zemeljskega rodu,
ki se je popolnoma izročila Bogu ter tako bila od Njega izvoljena, da da njegovemu
večnemu Sinu človeško življenje. 'Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji
besedi' (Lk 1,38). Ona je ta preobražena lepota, podoba novega človeštva. Marija
v tej popolni odvisnosti od Boga v resnici s tem izrazi svojo držo popolne svobode,
utemeljenje na polnem priznanju njenega resničnega dostojanstva. Ta Marijin privilegij
pa je namenjen tudi nam, saj nam razodeva naše dostojanstvo mož in žena sicer zaznamovanih
z grehom, pa vendar odrešenih v upanju, s pomočjo katerega se lahko soočamo z našim
vsakdanjim življenjem. To pot Marija odpira tudi človeku, saj s popolno izročitvijo
Bogu tudi mi najdemo pot resnične svobode. S tem ko se človek obrne na Boga postane
resnično človek. V tem ponovno najde svojo izvirno poklicanost biti oseba, ustvarjena
po Božji podobi in sličnosti.«
Zaključek poslanice papeža Benedikta XVI. za
20. svetovni dan bolnikov
Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila (Lk
17,19).
Vsem, ki delajo v zdravstvu in družinam, ki v svojih sorodnikih
gledajo trpeči obraz Gospoda Jezusa, še enkrat izražam zahvalo v svojem imenu in v
imenu Cerkve, saj v svojem poklicnem, strokovnem delu in molku konkretno oznanjajo
Kristusa, pogostokrat brez omembe njegovega imena (prim. Pridiga pri krizmeni maši,
21. april 2011).
K Mariji, Materi usmiljenja in Zdravju bolnikov, dvigujemo
svoj zaupajoči pogled in svojo molitev. Naj njeno materinsko sočutje, ki ga je izražala,
ko je stala poleg svojega umirajočega Sina na križu, spremlja in podpira vero in upanje
vsakega bolnika in trpečega na poti ozdravljenja telesnih in duhovnih ran! Vsem
zagotavljam svoj molitveni spomin in vsakemu podeljujem poseben apostolski blagoslov.