Sveti sedež predstavil poslanico papeža Benedikta XVI. za postni čas 2012
VATIKAN (torek, 7. februar 2012, RV) – »Mislimo drug na drugega, tako da
se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.« (Heb 10,24) S temi besedami iz Pisma
Hebrejcem se začenja poslanica papeža Benedikta XVI. za letošnji postni čas. Le-ta
je bila danes predstavljena na Tiskovnem uradu Svetega sedeža. Kardinal Robert Sarah,
predsednik Papeškega sveta 'Cor Unum', je poudaril, da nas izbrane svetopisemske besede
opominjajo na nekatere značilnosti postnega časa. To je namreč čas, ko naj bi pozornost
usmerili na Jezusa Kristusa in pomagali bližnjim. Letošnja papeževa poslanica pa odpira
še prostranejši pogled na postni čas, ko nas vabi, naj se spodbujamo k ljubezni in
dobrim delom.
Zelo pomemben element, ki ga izpostavlja poslanica, je torej
bratsko opominjanje. Pozornost do bližnjih seveda ne pomeni le denarne pomoči, ampak
vključuje tudi skrb za njihovo duhovno dobro, je izpostavil kardinal Sarah. Gre za
določeno odgovornost, ki je povezana tudi z zveličanjem. Ljubezen nas mora pripraviti,
da se medsebojno spodbujamo, ko hodimo skupaj proti svetosti. Individualizem, ki poudarja
le pravice posameznika, pripelje kvečjemu do ravnodušnosti do bližnjih in osamljenosti.
V človeku pa obstaja tudi klic k samopodaritvi. Če se zapre zgolj v zahtevanje, namesto
v podarjanje; v iskanje prostora zase, namesto ponujanja prostora drugim, bo povsem
naraven izid osredotočenost nase oz. ločenost od drugega. Kardinal je nadaljeval,
da kadar je v imenu individualizma zanikan klic k občestvu, ceno za to plačuje celotno
človeštvo. Zato moramo priznati, da drug do drugega nosimo odgovornost, da si pomagamo
materialno, kot tudi duhovno. Za bratsko opominjanje sta nujna pogum in ponižnost.
Le-to pa je nujno za našo pot osebne vere in za življenje naših krščanskih skupnosti.
Kardinal
Sarah je nato dodal, da nam pri bratskem opominjanju, ki ga vodita resnica in ljubezen,
lahko pomaga tudi Cerkev. Njeno delovanje namreč spodbuja iskrena skrb za človeka
današnjega sveta. Pri tem se ne navdihuje iz obsodbe, ampak iz pravičnosti in usmiljenja.
Gre za preroško poslanstvo Cerkve. Sarah je spomnil na starozavezne preroke. To so
bili možje, ki jih je Bog poklical in poslal, da oznanjajo Božjo voljo ljudstvu. Take
osebe potrebujemo tudi danes. Vendar pa bi bilo premalo govoriti in delovati le v
okviru zunanjih pojavov krivičnosti. Potrebno se je poglobiti v njihove korenine.
Posebna
preroška naloga Cerkve danes je kazati na odsotnost Boga. Le-ta je namreč resničen
izvor krivic, ki nas obkrožajo. Če človek ne prizna Stvarnika in Gospoda nad seboj,
samega sebe naredi za boga in družbeno življenje se izrodi v neprenehen boj. Brez
Boga bivanje tako postane boj za preživetje. Po kardinalovih besedah je naša prva
naloga zato povedati svetu, da Bog je in da je naša prihodnost odvisna od našega priznanja
te Božje oblasti, brez katere bi bilo vse v rokah interesov najmočnejših. Te temeljne
duhovne razsežnosti bi se morale zavedati vse generacije in za to je odgovorna Cerkev.
Postni
čas je v liturgičnem letu najprimernejši trenutek za spreobrnjenje, da se spomnimo,
da Bog nikoli ne pozabi na nas. Papeževa poslanica za letošnji postni čas nas zato
želi opomniti na pravice in naše dolžnosti do bratov, pa tudi do Boga. Vse to pa se
mora zgoditi znotraj krščanske skupnosti. Tako je svoj govor na današnji tiskovni
konferenci sklenil kardinal Sarah. V tej skupnosti, je še enkrat spomnil na koncu,
morata vladati načelo vzajemnosti in bratskega opominjanja, cilj pa morata biti tako
dobro ljudi na zemlji kot tudi njihovo zveličanje.