2012-02-05 10:32:12

S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden


VATIKAN (nedelja, 5. februar 2012, RV) – »Na dan, ko se Cerkev spominja Jezusovega darovanja v templju, se obhaja tudi dan posvečenega življenja. Evangelijski prizor Jezusovega darovanja namreč predstavlja pomenljivo podobo podaritve lastnega življenja tistih, ki so bili poklicani, da z evangeljskimi sveti v Cerkvi in svetu predstavljajo značilne Jezusove poteze: čistost, uboštvo in pokorščino.« To je zatrdil papež med večernicami, ki jih je na svečnico vodil v vatikanski baziliki.

Dan posvečenega življenja je priložnost za zahvalo Gospodu
Sveti oče je izpostavil nekatere posebne namene dneva posvečenega življenja: »Predvsem želi odgovoriti na zahtevo, da je potrebno slaviti in se zahvaljevati Gospodu za dar tega življenjskega stanu, ki je lasten svetosti Cerkve.« Namen tega dne je tudi vedno bolje poudarjati »pričevanje tistih, ki so se odločili hoditi za Kristusom preko uresničevanja evangeljskih svetov«. Na ta način se želi spodbujati poznavanje in spoštovanje posvečenega življenja med Božjim ljudstvom. Dan posvečenega življenja pa je tudi dragocena priložnost za vse, ki so sprejeli ta stan, da obnovijo svojo odločitev in zavest, ki navdihujeta njihovo podaritev Gospodu. »Evangeljski sveti, če so sprejeti kot resnično življenjsko pravilo, krepijo vero, upanje in ljubezen, ki združujejo z Bogom.« Ta bližina Gospodu mora biti prednostni in značilni sestavni del bivanja posvečenih oseb, je poudaril sveti oče. Le tako ima namreč lahko pozitiven vpliv na njihovo posebno prisotnost in obliko apostolata med Božjim ljudstvom. In le tako lahko postanejo verodostojni »pričevalci vere in milosti«.

Med Jezusovo molitvijo v Getsemaniju je nebo postalo zemlja
»V Jezusovi molitvi k Očetu, v tisti strašni in čudoviti noči v Getsemaniju, je zemlja postala nebo, zemlja njegove človeške volje, pretresene od strahu in tesnobe, je bila vzeta v njegovo božansko voljo, da se je tako na zemlji izpolnila volja Boga Tako je dejal Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ki jo je namenil Jezusovi molitvi v vrtu Getsemani. Papež je zatrdil, da vsak dan v molitvi Očenaš prosimo Gospoda: »Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.« S tem priznavamo, da obstaja volja Boga glede nas in za nas, Božja volja za naše življenje, ki mora vsak dan postajati vedno bolj oporna točka našega hotenja in našega bitja. Priznavamo, da obstaja nebo, kje se godi Božja volja, in da zemlja postaja nebo, kraj prisotnosti božje ljubezni, dobrote, resnice, lepote, a samo če se na njej zgodi Božja volja. »V Jezusovi molitvi k Očetu […] v Getsemaniju, je zemlja postala nebo,« je izpostavil papež. Naučiti se moramo bolj zaupati v božjo Previdnost in Boga prositi za moč, da bi izstopili iz sebe in mu obnovili svoj ''da'', da bi mu ponavljali »zgodi se tvoja volja«, da bi svojo voljo oblikovali po njegovi. To je molitev, ki jo moramo ponavljati vsakodnevno, kajti ni vedno lahko zaupati v Božjo voljo, ponavljati Jezusov ''da'', ponavljati Marijin ''da''. »Dragi prijatelji,« je povabil sveti oče, »prosimo Gospoda, da bi zmogli ostati budni z njim v molitvi, slediti Božjo voljo vsak dan, tudi ko nam govori o križu, živeti vedno večjo bližino z Gospodom, da bi tako na to zemljo prinesli delček Božjega neba.«

Jezusovem strahu je zaobjet človekov strah pred smrtjo
»Moja duša je žalostna do smrti,« moli Jezus na Oljski gori in s temi psalmistovimi besedami izrazi strah in tesnobo tiste ure; doživlja globoko samoto ravno sredi uresničevanja Božjega načrta. Jezus pade z obrazom na tla in moli, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega (Mr 14,35). »V tem Jezusovem strahu in tesnobi,« je dejal papež, »so zaobjeti vsa groza človeka pred lastno smrtjo, gotovost njene neizprosnosti in spoznanje zla, ki se dotika našega življenja. […] Ne le človeška strah in tesnoba pred smrtjo, ampak pretresenost Božjega Sina, ki vidi strašno gmoto zla, ki ga bo moral vzeti nase, da bi ga premagal in mu odvzel moč.« Benedikt XVI. je spodbudil, da tudi mi v molitvi moramo pred Boga prinašati svoje napore, trpljenje in vsakodno prizadevanje, da bi mu sledili in tako zares bili kristjani, ter tudi težo zla, ki ga vidimo v sebi in okrog nas, kajti on nam daje upanje, daje nam čutiti svojo bližino, daje nam luč na poti življenja.

Jezusova molitev na Oljski gori razodeva globino njegove sinovske molitve
»Jezusova molitev med njegovim smrtnim bojem na Oljski gori in njegove zadnje besede na križu razodevajo globino njegove sinovske molitve: Jezus izpolni Očetov načrt ljubezni in prevzame nase vse stiske človeštva, vse prošnje in priprošnje v zgodovini odrešenja. Prinese jih Očetu, ki jih sprejme in usliši, onkraj slehernega upanja s tem, da ga obudi od mrtvih,« je dejal papež in dodal, da v nobenem delu Svetega pisma ne zremo tako zelo v globino Jezusove notranjosti kot ravno pri molitvi na Oljski gori.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.