Papež Benedikt XVI.: Odločilna in temeljna drža pri soočanju
z boleznijo je vera v Boga in njegovo dobroto
VATIKAN (nedelja, 5. februar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo
5. navadno nedeljo med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril
o pomenu današnjega evangelija, kjer je jasno, da Jezus ne ozdravlja samo telesnih
bolezni temveč tudi globine človeškega srca. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče
zbrane vernike na še vedno zasneženem trgu sv. Petra spomnil, da danes v Italiji obhajajo
Dan za življenje z naslovom Mladi odprti za življenje. Ob tem je papež
pozdravil msgr. Lorenza Leuzzija, profesorje in mlade iz rimske šole za babice ter
iz odelkov za ginekologijo na rimskih univerzah, navzoče na trgu sv. Petra, ki so
se včeraj udeležili srečanja z naslovom: Spodbujanje in varstvo porajajočega se
življenja.
Sveti oče je med nagovorom pred molitvijo dejal: »Evangelij
današnje nedelje nam predstavi Jezusa, ki ozdravlja bolnike. Najprej taščo Simona
Petra, ki je bila v postelji, ker je bila vročična, tako, da jo je prijel za roko,
jo ozdravil in dvignil. Zatem pa je v Kafarnaumu preizkušane tako telesno, umsko kot
duhovno 'mnoge ozdravil...ter izgnal veliko hudih duhov (Mr 1,34). Vsi štirje
evangelisti so soglasni, da je osvoboditev od bolezni in slabosti vseh vrst skupaj
s poučevanjem, Jezusova osnovna dejavnost med njegovim javnim življenjem. Bolezni
so namreč znamenje delovanja Zla v svetu in v človeku, medtem ko ozdravljanja dokazujejo,
da se je Božje kraljestvo, Bog sam, približal. Jezus Kristus je namreč prišel, da
bi v sami korenini premagal Zlo. Ozdravljanja že v naprej kažejo na njegovo zmago,
ki jo je dosegel s smrtjo in vstajenjem.
Jezus je nekega dne dejal: 'Ne
potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni' (Mr 2,17). S tem je mislil na grešnike,
ki jih je On prišel klicat in zveličat. Kljub vsemu pa drži, da je bolezen tipična
človeška pogogojenost, med katero krepko občutimo, da si nismo samozadostni, temveč,
da potrebujejo druge. V tem smislu lahko rečemo, čeprav je paradoksno, da bolezen
lahko postane milostni trenutek, med katerim smo deležni pozornosti drugih ter smo
pozorni do drugih. Kljub temu pa bolezen ostaja preizkušnja, včasih dolga in težka.
Ko ozdravljenja ni in ni, ter se podaljšuje trpljenje, nas to lahko potre ter nam
vzame pogum. Kako naj se odzovemo na takšen napad Zla? Prav gotovo z ustreznim zdravljenjem,
saj je zdravstvo v teh desetletjih izredno napredovalo, za kar smo hvaležni. Vendar
pa nas Božja Beseda uči, da je odločilna in temeljna drža pri soočanju z boleznijo,
drža vere v Boga in njegovo dobroto. Jezus je vedno ponavljal osebam, ki jih je ozdravil:
'Vera te je rešila' (prim. Mr 5,34.36). Celo pri soočanju s smrtjo, je z vero
mogoče to, kar je človeško nemogoče. Toda vera v kaj? Vera v Božjo ljubezen. To je
resnični odgovor, ki v korenini premaga Zlo. Kakor se je Jezus z močjo ljubezni, ki
prihaja od Očeta, soočil z Hudičem, se lahko tudi mi soočimo in premagamo preizkušnjo
bolezni tako, da ohranimo naše srce potopljeno v Božjo ljubezen. Vsi poznamo osebe,
ki so lahko prenašale neznosne bolečine, ker jim je Bog dajal notranjo vedrino. Pri
tem mislim na predkratkim blaženo Chiaro Badano, ki jo je v cvetu mladosti pobirala
neozdravljiva bolezen. Tisti, ki so jo obiskovali, so od nje prejemali luč in zaupanje.
Kljub temu pa imamo vsi med boleznijo potrebo po človeški toplini. Pri tolaženju bolnika
pa bolj kot besede velja vedra in iskrena prisotnost.
Dragi prijatelji, prihodnjo
soboto, 11. februarja, na spomin blažene Lurške Device Marije, je svetovni dan bolnikov.
Storimo tudi mi tako, kot so v Jezusovem času storili ljudje, da k Njemu duhovno prinašamo
vse bolnike v zaupanju, da jih On hoče in lahko ozdravi. Prosimo za priprošnjo Božjo
Mater, še posebej za tiste, ki hudo trpijo ali so osamljeni. Marija, Zdravje bolnikov,
prosi za nas!