2012-02-04 13:46:47

Ruska pravoslavna Cerkev kanonizirala Alexandra Schmorella


NEMČIJA/RUSIJA (sobota, 4. februar 2012, RV) – Danes in jutri v ruski pravoslavni katedrali v Münchnu na Bavarskem potekajo slovesnosti ob kanonizaciji mučenca Alexandra Schmorella. Le-ta je bil član t. i. Bele vrtnice. To je bila nenasilna uporniška skupina petih študentov, ki so med drugo svetovno vojno v Nemčiji razdeljevali protinacistične letake. Na koncu je bilo vseh pet obsojenih na smrt.

Kanonizacija Alexandra Schmorella je prva, ki jo Ruska pravoslavna Cerkev zunaj meja in Moskovski patriarhat obhajata skupaj, po tistem, ko je bilo 17. maja 2007 med njima ponovno vzpostavljeno evharistično občestvo. Gre za dogodek, ki predstavlja več kot zgolj verski obred. Je poklon enemu izmed mučencev 20. stoletja in je tudi pomembno znamenje edinosti. Kanonizacija je sicer lokalna, vendar kot je pojasnil Mark Arndt, pravoslavni nadškof za Berlin, Nemčijo in Veliko Britanijo, v prihodnosti ni izključena kanonizacija na vesoljni ravni. Nadškof je poudaril, da se postopek kanonizacije svetnikov pri njih namreč začne pri ljudstvu. Ljudstvo je bilo tisto, ki je Alexandra Schmorella začelo častiti kot svetnika. Njegova usoda je že dolgo časa navdihovala predvsem mlade študente. Primer je bil nato predlagan zboru škofov. Ruska pravoslavna Cerkev zunaj meja je na podlagi opisa njegovega življenja in smrti leta 2007 odločila, da škofija v Nemčiji Alexandra lahko povzdigne med svetnike na krajevni ravni. Leto zatem je to sprejel tudi Moskovski patriarhat.

Alexander Schmorell se je rodil 16. septembra leta 1917 v Rusiji. Njegov oče je bil nemški zdravnik, mati pa hčerka ruskega pravoslavnega duhovnika. Leta 1921 se je družina preselila na Bavarsko. Toda Alexander je vedno ostal duhovno povezan z Rusijo in tudi v Nemčiji je še naprej zahajal v pravoslavno skupnost. Kot študent medicine je bil poslan v vojaško službo v Francijo, Avstrijo in nato na vzhodno fronto. Medtem je v njem dozorelo spoznanje o zavračanju vojne in blaznih načrtov Adolfa Hitlerja. Poleti 1942 je skupaj s protestantom Hansom Schollom sestavil štiri brošure z naslovom Bela vrtnica. V njih sta nemško prebivalstvo pozivala, naj doumejo, kaj se dogaja in naj se z vsemi možnimi sredstvi uprejo Hitlerju.

V prihodnjih mesecih so se jima pridružili še trije študentje: Hansova sestra Sophie, Christoph Probst in katoličan Willi Graf. Delovanje Bele vrtnice se je tako okrepilo. Na koncu jim je pomagal tudi profesor Kurt Huber, ki je bil avtor zadnjih dveh letakov. Toda nacistična Nemčija njihovega protesta seveda ni mogla spregledati. Ko so skupino odkrili, so bili njeni člani aretirani in obsojeni na smrt. Alexander Schmorell je bil usmrčen 13. julija leta 1943.

Čeprav Bela vrtnica sama po sebi ni bila verska skupina, ni mogoče zanikati, da je njene mlade člane k pogumnemu delovanju med drugim spodbujala predvsem njihova zgledna vera v Boga. Bili so različnih veroizpovedi, med njimi je bil Alexander Schmorell edini pripadnik pravoslavne Cerkve. Redno se je udeleževal bogoslužja, pri sebi je vedno imel Sveto pismo in v življenju je po besedah njegovih prijateljev izkazoval posebno ljubezen do pravoslavja. Iz njegovih pisem, ki jih je iz zapora pošiljal svoji družini, je mogoče razbrati, da je tam svojo vero še poglobil. Čeprav je bil obsojen na smrt, je zapisal, da je miren, saj ve, da je služil resnici. Njegovo zadnje pismo, napisano le nekaj ur pred usmrtitvijo, se zaključuje s stavkom: »V vaših srcih želim zapustiti besede: nikoli ne pozabite na Boga!«

Audio:







All the contents on this site are copyrighted ©.