Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 5. navadno nedeljo
»Evangelij današnje nedelje (prim. Mr 1,29-39) je nadaljevanje odlomka iz prejšnje
nedelje, saj nam predstavi Jezusa, ki je potem, ko je pridigal v sinagogi v Kafarnaumu,
ozdravil veliko bolnikov, začenši z ozdravitvijo Petrove tašče. Ko je vstopil v njegovo
hišo, jo je našel v postelji, ker je bila vročična. Takoj jo je prejel za roko, jo
ozdravil in vzdignil. Ko je sonce zašlo, je ozdravil veliko bolnikov z različnimi
boleznimi. Izkušnja ozdravljenja bolnikov je predstavljala dobršni del Kristusovega
javnega poslanstva. To dejstvo nas vabi, da ponovno razmislimo o smislu in vrednosti
bolezni v kakršni koli situaciji, v kateri se lahko človeško bitje znajde. To priložnost
nam še posebej ponuja svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali v soboto, 11. februarja
na bogoslužni praznik blažene Lurške Device.
Čeprav je bolezen sestavni del
človeške izkušnje, se z njo nikakor ne moremo sprijazniti. Ne samo zato, ker včasih
postane težka in mučna, ampak ker smo pravzaprav ustvarjeni za življenje, za popolno
življenje. Ob tem po notranjem vzgibu upravičeno pomislimo na Boga, kot polnost življenja,
še več kot večno in popolno Življenje. Ko nas zadenejo preizkušnje in se zdi, da so
naše molitve zaman, se v nas pojavi dvom, da se izmučeni sprašujemo: a je to Božja
volja? Vendar pa ravno na to vprašanje najdemo odgovor v evangeliju. V današnjem odlomku
beremo, da je Jezus 'ozdravil veliko bolnikov z različnimi boleznimi in
izgnal veliko demonov' (Mr 1,34), v drugem odlomku sv. Matej pravi, da
je 'Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal
evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med
ljudstvom' (Mt 4,23). Jezus ne pušča dvomov, saj je Bog, katerega obličje je on
sam razodel, Bog življenja, ki nas osvobaja vsakršnega zla. Ozdravljenja, ki jih izvršuje,
so znamenja te njegove moči ljubezni. Vse to pa dokazuje, da se je Božje kraljestvo,
ki vrača možem in ženam telesno in duhovno polnost, približalo. Trdim, da so ta ozdravljenja
znamenja, saj dejansko nimajo namena samega v sebi, temveč nas vodijo k Krisusovemu
sporočilu, nas vodijo k Bogu ter nam dajo razumeti, da je nmareč resnična ter najgloblja
človekova bolezen, odsotnost Boga, saj je le On pravi vir resnice in ljubezni. Samo
sprava z Bogom nam lahko podari resnično ozdravljenje, resnično življenje, saj življenje
brez resnice ter brez ljubezni ni življenje. Božje kraljestvo je ravno v prisotnosti
te resnice in ljubezni, ki ozdravlja globine našega bivanja. Sedaj je razumljivo,
zakaj sta Jezusovo pridiganje ter dela ozdravljanja vedno med seboj povezana, saj
predstavljata eno samo sporočilo upanja in zveličanja.
V poslanici za letošnji
20. svetovni dan bolnikov je papež Benedikt XVI. zapisal: »Dragi bratje in sestre!
Ob svetovnem dnevu bolnikov, ki ga bomo praznovali 11. februarja 2012, ob spominu
na blaženo Lurško Devico, želim obnoviti svojo duhovno bližino do vseh bolnikov, ki
so v oskrbi domov ali njihovih družin ter vsakemu posebej izraziti pozornost in naklonjenost
celotne Cerkve. V velikodušnem in ljubečem sprejemanju vsakega človeškega življenja,
predvsem šibkega in bolnega, kristjan izraža pomemben vidik svojega evangeljskega
pričevanja, ko hodi za Kristusom, ki se je ponižal pred gmotnim in duhovnim trpljenjem
človeka, da bi ga tako ozdravil.«
»Po delovanju Svetega Duha se nadaljuje Jezusovo
delo tudi v poslanstvu Cerkve. Po zakramentih daje Kristus številnim bratom in sestram
življenje, hkrati pa ozdravlja in blaži številne bolezni preko številnih dejavnostih
z zdravstveno oskrbo, ki jih krščanske skupnosti z bratsko ljubeznijo nudijo ter tako
razodevanjo resnično Božje obličje, obličje njegove ljubezni. V resnici je ogromno
kristjanov: duhovnikov, redovnikov, redovnic ter laikov, dalo in še vedno daje po
vseh krajih sveta na razpolago svoje roke, ušesa in srca Kristusu, resničnemu telesnemu
in duševnemu zdravniku.Molimo za vse bolne, posebno za tiste, ki so težko bolni in
ne morejo poskrbeti zase ter so popolnoma odvisni od oskrbe bližnjih, da bi okusili
po tistih, ki jim stojijo ob strani ljubečo Božjo moč in bogastvo njegove zveličavne
milosti. Marija, zdravje bolnikov prosi za nas!«