Pismo vrhovnega predstojnika salezijancev mladim ob prazniku sv. Janeza Boska
TORINO (sreda, 1. februar 2012, RV) – »Rad bi našel primerne besede, da
bi našel tisto skrivnostno in zapleteno stezo do vašega srca, ki je dostikrat ranjeno
zaradi brezbrižnosti odraslih ali poloma izdanih ljubezni.« Te besede so zapisane
v sporočilu vrhovnega predstojnika salezijancev Pascuala Cháveza, ki je tako kot vsako
leto tudi letos namenjeno mladim ob prazniku sv. Janeza Boska. Sporočilo ima literarno
obliko pisma, ki ga preko svojega naslednika podpiše don Bosko sam. Naj povzamemo
nekaj odlomkov.
»V tej vaši sodobni resničnosti imam vtis, da mladim
pogosto primanjkuje zraka za dihanje. Nezanimanje v odnosu do njih, negotovost prihodnosti,
religioznost, ki je skrčena na hladen vzorec institucionalnosti, iz te pa molitev
brez ljubezni in navdušenja, družba ali družinske skupnosti, v katerih se izmenjujejo
obubožane besede, brez smisla in topline ... V tem ozračju, ki ga označujeta
siromaštvo vrednot in nizka kultura, vas prosim, mladi, za novo moč in za preroško
dejanje, da bi svojim vrstnikom in vašim družinam naznanili pogumen
načrt življenja, porojenega iz globokega človeškega in verskega prepričanja.«
Pismo
v nadaljevanju spominja na znamenite don Boskove sanje: »Tiste sanje pri devetih
letih so bile dogodek, ki je zaznamoval moje življenje. Z Gospodovo pomočjo
vabim tudi vas, da boste med toliko varljivimi spodbudami, ki vas dosežejo, našli
sanje, ki vas bodo napravile za ustvarjalne osebe; sanje, ki bodo prebudile
uspavano voljo; sanje, ki dajo moč za soočenje in premostitev neizogibnih težav in
ki dajo neukročeno odločnost za vztrajanje v pričakovanju uresničitve, ne da bi zahtevali
takojšnjo izpolnitev svojih sanj. Sanjati s srcem, obrnjenim k Bogu, in z nogami
na tleh, ni beg, temveč pomeni odpreti svoje življenje nečemu
novemu, česar docela še ne poznamo, a čutimo, da je vendar pomenljivo. To pomeni
bistroumno odkriti navzočnost Boga, ki nas spremlja v teku dogodkov.«
Vrhovni
predstojnik salezijancev mlade nato spodbuja, naj bodo oni sami apostoli drugih mladih:
»Postanite novi preroki, ljudje, ki so sposobni v zmedenosti duhov nakazati pot,
ki jo je potrebno prehoditi. Ni več časa niti prostora za povprečnost, kajti
mlačnost in duhovna sivina nas silita hraniti se s kulturnimi odpadki našega časa.
Ne zapravite, dragi mladi, svoje mladosti tako, da bi jo živeli površno!
Sanjajte na veliko! V svojem življenju uresničite velike stvari!Bodite
pričevalci, ki so pripravljeni tvegati, ne zato, ker zaupate svoji moči, temveč zato,
ker znate iz slabosti napraviti orodje. Pospešujte kulturo solidarnosti,
gojite izraze nesebičnega služenja. Prostovoljstvo je šola življenja in značilen dejavnik
počlovečenja in odpiranja vrednotam.«
Pismo mladim se zaključuje z besedami,
ki spominjajo na nedavni papežev govor članom Rimske kurije. Gre za misli, povezane
s svetovnim dnevom mladih v Madridu, ki nakazujejo »smer, pot in načrt življenja«.
Sveti oče je takrat izpostavil pet vidikov, kako biti kristjani v današnjem svetu,
ki se zdi utrujen in zdolgočasen. Prvi vidik je zavest, da smo vsi bratje in sestre,
združeni skupaj v eni sami družini. Drugi je dejstvo, da je preprosto lepo biti za
druge. Tretji vidik poudarja pomen evharistije, pomen češčenja svetega Rešnjega telesa.
Četrti opominja na zakrament sprave in nujnost odpuščanja. Peti pa spominja na veselje,
ki izhaja iz vere in gotovosti, da smo zaželeni, sprejeti in ljubljeni od Boga.