Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Jezusovega darovanja in dan posvečenega
življenja
Na praznik Jezusovega darovanja v templju obhajamo eno od skrivnosti iz Jezusovega
življenja povezano s predpisom iz Mojzesove postave, ki je staršem nalagal naj štirideset
dni po rojstvu prvorojenca gredo v jeruzalemski tempelj in darujejo Gospodu svojega
sina in hkrati, da se mati obredno očisti (prim. 2 Mz 13,1-2. 11-16; 3Mz 12,1-8).
Tudi Marija in Jožef sta opravila ta obred tako, da sta po postavi darovala dve grlici
ali dva goloba. Če beremo globje ta dogodek razumemo, da je pravzaprav Bog sam predstavil
svojega edinorojenega Sina ljudem z besedami starčka Simeona in prerokinje Ane. Simeon
je namreč Jezusa razglasil za »odrešenje« človeštva, kot »luč« vsem ljudstvom, kot
»znamenje« nasprotovanja, »da se razodenejo misli mnogih src« (prim. Lk 2,29-35).
Na
vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se
v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata
človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil
tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami.
Od tu izjaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da
Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero spejme in nato to »luč« z
vso zavzetostjo ponese svetu.
Skladno s tem liturgičnim praznikom je blaženi
Janez Pavel II. od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben
dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moža ali
ženo, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti
Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi
poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji
namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi
obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Ko se vam zahvaljujem redovniki,
redovnice ter posvečene osebe, vam izražam svojo bližino in priznanje za dobro, ki
ga s svojim služenjem opravljate Božjemu ljudstvu.