CCEE in KEK: Pred novimi družbenimi izzivi je potrebno skupno pričevanje kristjanov
ŽENEVA (torek, 31. januar 2012, RV) – Potrebno je skupno pričevanje kristjanov
pred novimi duhovnimi, demografskimi, političnimi in gospodarskimi izzivi, pred katerimi
se nahaja evropska celina. Tako se glasi eden od sklepov srečanja odbora Konference
evropskih Cerkva (KEK) in Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), ki je od 26.
do 28. januarja potekalo v Ženevi na temo Novi izzivi za pričevanje Cerkva v Evropi.
Tokratnega letnega srečanja se je udeležilo štirinajst predstavnikov različnih krščanskih
skupnosti v Evropi. Odbor letos praznuje 40-letnico ustanovitve in predstavlja najvišji
organ dialoga med svetom katoliških škofovskih konferenc (CCEE) in konferenco (KEK),
v katero so povezane pravoslavna, evangeličanska in anglikanska Cerkev na evropski
celini.
Otvoritveni govor je imel predsednik Konference evropskih Cerkva (KEK),
metropolit ekumenskega patriarhata v Franciji Emanuel. Za sedanjo gospodarsko krizo
je dejal, da izpostavlja vprašanje, ali je Evropa sposobna uresničiti trajno politiko
za Evropsko unijo, ki bi morala prav tako spoštovati človekovo dostojanstvo, okolje
in kulturno raznolikost. Predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), kardinal
Péter Erdő, pa je spregovoril o ekumenskem prizadevanju, rekoč da mora vključevati
vse kristjane in ne le delovanje nekaterih strokovnjakov. Izpostavil je, da je katoliška
Cerkev na ekumenskem področju zelo dejavna. Delati za ekumenizem ni le človeški trud,
ampak tudi duhovna naloga, ki zahteva molitev vseh kristjanov in vključuje gotovost,
da je vidna edinost Božji dar, je dejal kardinal Erdő. Spregovoril je še o novi evangelizaciji,
ki je v zadnjih letih bila vodilo za dejavnost katoliških vernikov. To pa po kardinalovih
besedah ne bi bilo mogoče brez vključenosti v ekumensko razsežnost.
Sicer
pa je na srečanju odbora bilo govora tudi o laični oziroma ateistični poziciji v Evropi.
Religija se dojema kot zasebno vprašanje, ki ne bi smelo imeti vpliva na javno sfero.
Laična drža se neupravičeno smatra kot naravna drža. Verske ustanove so del ozračja,
ki je proti njim naperjeno s splošnim sumničenjem s strani drugim ustanov glede moči,
netransparentnosti, različnih interesov in denarja. Medtem ko je opazno vedno večje
zanimanje za duhovnost, pa je ta obravnavana kot osebno in individualno vprašanje,
ki ni nujno povezano s pripadnostjo ustanovi. Cerkve so se po 11. septembru 2001 znašle
pred širjenjem miselnosti, da religija spodbuja ekstremizem. Morale so najti način,
da se na nastale razmere odzovejo z širjenjem strpnosti in predvsem s spodbujanjem
načinov mišljenja, ki zavračajo ekstremizem. Rečeno je še bilo, da je tako imenovani
novi ateizme v nekaterih delih Evrope povzročil ogromno zanimanje javnosti za vprašanje
o Bogu. Cerkve imajo torej priložnost, da vstopijo v intelektualno razpravo in krščansko
vero predstavijo kot moč dobrega v družbi.