Papež udeležencem plenarnega zasedanja Kongregacije za verski nauk spregovoril o ekumenskem
dialogu
VATIKAN (petek, 27. januar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za verski nauk. V svojem nagovoru je
izpostavil temo ekumenskega dialoga. Pred tem pa je nekaj besed namenil globoki krizi
vere, ki danes predstavlja velik izziv. Prenova vere je za Cerkev zato ena izmed prednostnih
nalog. Sveti oče je izrazil upanje, da bo k temu pripomoglo tudi leto vere,
ki ga pripravlja prav Kongregacija za verski nauk v sodelovanju s Papeškim svetom
za pospeševanje nove evangelizacije.
Z nalogo prenove vere pa je tesno povezana
tudi tema edinosti med kristjani. »Danes lahko opažamo nemalo dobrih sadov, ki
so jih prinesli ekumenski dialogi. Priznati pa moramo tudi, da tveganje zmotnega irenizma
in ravnodušnosti, ki je povsem nasprotna duhu drugega vatikanskega koncila, zahteva
našo pazljivost.« Ravnodušnost je povezana z razširjenim prepričanjem, da resnica
človeku ni dostopna. Vero tako nadomesti moralizem brez globokega temelja. »Središče
pravega ekumenizma pa je nasprotno vera, v kateri človek sreča resnico, ki se razodene
v Božji besedi.« To je poudaril tudi drugi vatikanski koncil: iskreno iskanje
polne edinosti med kristjani je dinamika, ki jo navdihuje Božja beseda. Brez vere
bi bilo ekumensko gibanje le oblika »družbenega dogovora«.
Ključni problem,
ki zaznamuje ekumenski dialog, je vprašanje strukture razodetja oz. odnos med Svetim
pismom, živim izročilom Cerkve in poslanstvom naslednikov apostolov, ki so pričevalci
prave vere. Enega temeljnih vprašanj po papeževih besedah zatem predstavlja problematika
različnih metod, ki so bile uporabljene za ekumenski dialog. Tudi le-te morajo odsevati
prednost vere. Pravi dialog mora med drugim nujno vključevati poznavanje resnice sogovornika
in ljubezen do brata. Tako se lahko pogumno, v duhu bratstva in medsebojnega spoštovanja
loti tudi spornih vprašanj. Dialog mora navsezadnje upoštevati še dokumente, ki so
nastali med raznimi preteklimi ekumenskimi srečanji. Le-ti namreč predstavljajo pomemben
sad skupnega premišljevanja, ki je preko let dozorevalo. Po drugi strani pa se tudi
ne sme pozabiti, da je edinole Cerkev poklicana, da o njih presoja na dokončen način.
Kot
zadnje vprašanje je sveti oče izpostavil moralno problematiko: »V dialogu ne
smemo ignorirati velikih moralnih vprašanj glede človeškega življenja, družine, spolnosti,
bioetike, svobode, pravičnosti in miru.« Govoriti enoglasno o teh vprašanjih predstavlja
nov izziv na poti ekumenizma. Pri tem pa je potrebno črpati iz osnov v Svetem pismu
in živem izročilu Cerkve. Braniti te temeljne vrednote namreč pomeni braniti človeka
in stvarstvo. Papež Benedikt XVI. je svoj nagovor sklenil z željo, da bi Kongregacija
za verski nauk in Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani tesno in bratsko
sodelovala ter tako »učinkovito spodbujala ponovno vzpostavitev polne edinosti
med vsemi kristjani«.