Sveti oče semeniščnikom: Kdor želi postati duhovnik, mora biti predvsem 'Božji
človek'
VATIKAN (četrtek, 26. januar 2012, RV) – »Kdor želi postati duhovnik, mora
biti predvsem 'Božji človek', kot ga opisuje sv. Pavel (1 Tim 6,11). Zato je
na poti proti duhovništvu in med celotnim duhovniškim življenjem najpomembnejši osebni
odnos z Bogom v Jezusu Kristusu.« Te besede je papež Benedikt XVI. danes namenil
gojencem in predstojnikom iz semenišč v mestih Assisi, Catanzaro in Neapelj. Gre za
tri papeška semenišča iz italijanskih dežel Umbrije, Kampanije in Kalabrije, ki letos
praznujejo stoletnico ustanovitve.
Sveti oče je v svojem nagovoru najprej spomnil
na zgodovinske okoliščine v času nastanka treh semenišč. Izpostavil je velik pomen
povezovanja med posameznimi škofijskimi ustanovami in preoblikovanje teološkega študija.
Spomnil je na pomembno vlogo, ki so jo pri tem imeli jezuiti. Izkušnja deželnih semenišč
pa se še v sedanjih zgodovinskih in cerkvenih razmerah kaže kot »povsem primerna
in tehtna«. Zahvaljujoč sodelovanju s teološkimi fakultetami in inštituti ta semenišča
dopuščajo študij na visoki ravni in primerno pripravo na delovanje v kulturno in družbeno
zapletenem okolju, v katerem živimo. Medškofijski značaj pa jih poleg tega spreminja
v nekakšne »učinkovite telovadnice občestva«, kjer se preko srečevanj razvija
poznavanje, sposobnost sodelovanja in se bogatijo cerkvene izkušnje med bodočimi duhovniki,
njihovimi vzgojitelji in tudi pastirji posameznih Cerkva.
V nadaljevanju je
papež Benedikt XVI. spregovoril o solidni filozofsko teološki pripravi, ki jo nujno
potrebujejo bodoči duhovniki. Spomnil je na Pismo bogoslovcem, ki ga je napisal ob
sklepu duhovniškega leta in v katerem je med drugim zapisal: »Ne gre samo za učenje
očitno koristnih stvari, ampak za prepoznavanje in razumevanje notranje strukture
vere v celoti, da bi ta postala odgovor na vprašanja ljudi, ki se z zunanjega
vidika spreminjajo iz generacije v generacijo, pa vendar na dnu ostajajo eni in isti.«
Študij teologije mora biti vedno tesno povezan z molitvenim življenjem. Nepogrešljivo
je tudi harmonično povezovanje med poslanstvom s svojimi številnimi dejavnostmi in
duhovnim življenjem. »Za duhovnika, ki bo moral na svoji življenjski poti in do
praga smrti spremljati druge, je važno, da je sam dosegel pravilno ravnovesje srca
in intelekta, razuma in čustva, telesa in duše, da je torej človeško celovit.«
Pred Boga mora duhovnik namreč pristopati v svoji človeškosti. Le-tako je pred svojimi
brati nato lahko zares »Božji človek«.
»Svet pričakuje svetnike.
Bolj kot učene in zgovorne duhovnike se potrebuje svete in posvečujoče duhovnike.«
To so besede bl. Janeza XXIII., s katerimi je Benedikt XVI. sklenil svoj današnji
nagovor bodočim italijanskim duhovnikom. Cerkev potrebuje verodostojne pričevalce
in pobudnike svetosti: »Da bi vsakdo izmed vas lahko odgovoril na ta klic!«