Papež z večernicami sklenil teden molitve za edinost med kristjani

VATIKAN (četrtek, 26. januar 2012, RV) – Na včerajšnji praznik spreobrnjenja apostola Pavla je papež Benedikt XVI. v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja vodil večernice. S tem je tudi sklenil molitveno osmino za edinost med kristjani, ki je potekala na temo »Vsi bomo spremenjeni v moči zmage našega Gospoda Jezusa Kristusa« (1 Kor 15,51–58). Večernic so se prav tako udeležili predstavniki različnih krščanskih cerkva in skupnosti, med drugim tudi predstavnika ekumenskega patriarhata in anglikanskega nadškofa v Canterburyju. Sveti oče je med pridigo dejal, da ko prosimo za dar edinosti med Kristusovimi učenci, postane Jezusova želja, da bi bili vsi eno (Jn 17,21), tudi naša. »Zato molitev za edinost med kristjani ni drugega kot soudeleženost v uresničevanju božanskega načrta za Cerkev,« je dejal papež in dodal, da je dejavno zavzemanje za ponovno vzpostavitev ednosti dolžnost in velika odgovornost vseh.

Benedikt XVI. je izpostavil, da kristjani, kljub sedanjim ločitvam, lahko in moramo v prihodnost gledati z upanjem, saj Kristusova zmaga pomeni premagovanje vsega tistega, kar nas zadržuje od tega, da bi v polnosti delili življenje z njim in z drugimi. »Vstajenje Jezusa Kristusa dokazuje, da Božja dobrota premaga zlo, da ljubezen premaga smrt,« je poudaril papež in nadaljeval, da nas Jezus spremlja v boju proti uničevalni moči greha, ki škoduje človeštvu in vsemu Božjemu stvarstvu. »Navzočnost vstalega Kristusa vse kristjane kliče k skupnemu delovanju za dobro. Združeni v Kristusu smo poklicani, da sodelujemo v njegovem poslanstvu, ki je v prinašanju upanja tja, kjer vladajo nepravičnost, sovraštvo in obup,« so bile papeževe besede. Izpostavil je, da je zaradi naših ločitev pričevanje za Kristusa manj jasno. Cilj polne edinosti, ki jo čakamo v dejavnem upanju in za katero z zaupanjem molimo, ni sekundarna zmaga, ampak je pomembna za dobro človeške družine.

Sveti oče je v nadaljevanju spregovoril še o zmagi, ki je v današnji prevladujoči kulturi pogosto povezana s takojšnjim uspehom. Iz krščanskega vidika pa je zmaga dolg in ne vedno linearen proces spreminjanja in rasti v dobrem. Do zmage pride v skladu z Božjim časom in ne našim ter zato zahteva globoko vero in vztrajno potrpežljivost. Čeprav je Božje kraljestvo z Jezusovim vstajenjem dokončno vdrlo v našo zgodovino, pa v celoti še ni uresničeno. Končna zmaga bo prišla le z drugim Gospodovim prihodom, ki ga čakamo s potrpežljivim upanjem. Kot je izpostavil papež, tudi naše pričakovanje vidne edinosti Cerkve mora biti potrpežljivo in zaupno: »Samo v tem razpoloženju bosta svoj polni pomen našla naša molitev in naše vsakodnevno zavzemanje za edinost med kristjani.« A kot je opozoril papež, drža potrpežljivega pričakovanja ne pomeni pasivnosti ali vdanosti, ampak pripravljen in pozoren odgovor na vsako možnost občestva in bratstva, ki nam jo daje Gospod.

Audio: