S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 22. januar 2012, RV) – »Polna in vidna edinost med kristjani, po kateri hrepenimo, od nas terja, da se na vedno popolnejši način pustimo spremeniti in oblikovati po Kristusovi podobi,« je dejal papež Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ki jo je namenil molitveni osmini za edinost med kristjani.

Edinost terja notranje spreobrnjenje
»Edinost, za katero prosimo, zahteva notranje spreobrnjenje, tako skupno kot osebno« je izpostavil papež. Ne gre le za prijaznost in sodelovanje. Treba je predvsem okrepiti našo vero v Boga, v Boga Jezusa Kristusa, ki nam je spregovoril in postal eden od nas. Treba je vstopiti v novo življenje v Kristusu, ki je naša vera in dokončna zmaga Treba se je odpreti drugim, sprejeti vse elemente edinosti, ki jih je Bog shranil za nas in nam jih vedno znova podarja. Treba je čutiti nujnost pričevanja človeku našega časa o živem Bogu, ki se je dal spoznati v Kristusu.

Papež finski ekumenski delegaciji: »Zaupamo v moč Svetega Duha«
»Naše hrepenenje po vidni krščanski edinosti zahteva potrpežljivo in zaupno čakanje, ne v duhu nemoči ali pasivnosti, ampak z globokim zaupanjem, da je edinost vseh kristjanov v eni Cerkvi zares Božji dar in ne naš dosežek.« Tako je papež zatrdil na srečanju z ekumensko delegacijo evangeličanske cerkve na Finskem, ki se je z Benediktom XVI. srečala med svojim letnim romanjem v Rim. »Zaupamo v moč Svetega Duha, da bo naredil to, kar se morda še vedno zdi onkraj našega dosega: splošna obnova svetosti in javno prakticiranje Kristusovih kreposti, po zgledu velikih pričevalcev, ki so hodili pred nami,« je še dejal papež.

Duhovniško življenje je povezano s hrepenenjem po svetosti
»Duhovniško življenje zahteva naraščajoče hrepenenje po svetosti, jasen občutek za cerkvenost in odprtost za bratstvo brez izključevanja in pristranskosti,« je izpostavil papež v nagovoru članom rimskega kolegija Capranica. Formacija duhovnika po besedah svetega očeta zahteva celostnost, dovršenost, asketsko urjenje, stanovitnost in junaško vero. V temelju mora biti trdno duhovno življenje, ki ga oživlja tesen odnos z Bogom na osebni ravni in ravni skupnosti, ter posebna skrbnost glede obhajanja bogoslužij in pristopanja k zakramentom. Del duhovnikove poti svetosti je tudi njegova odločitev, da z Božjo pomočjo izdela svojo inteligenco in prizadevnost, resnično in trdno osebno kulturo, kar je sad navdušenega in stalnega študija. Vera ima namreč racionalno in intelektualno dimenzijo, ki je njen bistveni del, je dejal papež. Zato je tako za semeniščnika kot mladega duhovnika, ki še vedno študira, pomembno, da osvoji sintezo med vero in razumem, ki je lastna krščanstvu. Božja beseda se je učlovečila, zato mora pravi duhovnik učlovečene Besede vedno bolj postajati svetla in globoka prosojnost večne Besede, ki se nam je podarila, je poudaril sveti oče.

Cerkveni moralni nauk je osnova za varno prihodnost
»Cerkvena obramba moralnega mišljenja, osnovana na naravnem zakonu, je utemeljena na prepričanju, da ta zakon ni grožnja za našo svobodo, ampak prej 'jezik', ki nam omogoča razumevanje samih sebe v resnici našega obstoja in tako tudi oblikovanje pravičnejšega in bolj človeškega sveta.« Tako je zatrdil sveti oče ameriškim škofom, ki so v Vatikan prišli na obiska ad limina apostolorum. Izpostavil je, da je cerkveni moralni nauk »osnova za varno prihodnost«. Sicer upravičeno ločevanje Cerkve in države ne pomeni, da mora biti Cerkev glede določenih vprašanj tiho. Katoliška skupnost v Združenih državah Amerike mora torej jasno odgovoriti na radikalni sekularizem. Sveti oče je izpostavil, da si mora predvsem prizadevati za ohranitev verske svobode. Eden bistvenih sestavnih delov nove evangelizacije je zato dobra priprava laikov, ki bodo predani, zavzeti in dovolj pogumni, da so bodo vključili v javno debato glede vprašanj, ki odločajo o prihodnosti ameriške družbe. Katoliški laiki, ki so vključeni v politično življenje, nosijo veliko odgovornost, da pred ljudmi pričujejo o svoji veri, in sicer predvsem glede pomembnih moralnih vprašanj današnjega časa, kot so »spoštovanje do življenja, ki je Božji dar; zaščita človeškega dostojanstva; in spodbujanje pravih človekovih pravic.«

»Prinašati Kristusa ljudem in ljudi prinašati Kristusu«
»Prinašati Kristusa ljudem in ljudi prinašati Kristusu: to je tisto, kar razvnema vsako dejanje oznanjevanja,« je povedal svet oče na srečanju z okoli sedem tisoč člani Neokatehumenske poti. Izpostavil je, da hoja za Kristusom vedno najprej zahteva osebno iskanje Njega in hojo z njim, zahteva izhod iz zaprtosti jaza, prekinitev individualizma in nadomestitev egoizma s skupnostjo novega človeka v Jezusu Kristusu. To se lahko zgodi le preko globokega osebnega odnosa z Njim, poslušanja njegove besede in hoje po poti, ki jo je on pokazal. Papež je dejal, da je »Cerkev v Neokatehumenski poti prepoznala poseben dar, ki ga je Sveti duh podaril našemu času«. Zbrane je spodbudil, naj v svojem dragocenem in izvirnem delovanju vedno iščejo globoko občestvo z apostolskim sedežem in pastirji Cerkva, v katere so vključeni. »Edinost in ubranost cerkvenega telesa sta pomembno pričevanje za Kristusa in njegov evangelij v svetu, v katerem živimo,« je zatrdil sveti oče.

Audio: