Sveti oče sprejel člane Rimske rote: Pravo je neločljivo povezano s pravičnostjo
VATIKAN (sobota, 21. januar 2012, RV) – Sveti oče je danes sprejel člane Rimske
rote, sodišča tretje stopnje, ki deluje v okviru Svetega sedeža. V svojem nagovoru
je najprej spomnil na napovedano leto vere, ki se bo začelo na 50. obletnico
začetka drugega vatikanskega koncila. Papež je dejal, da je le-to povezano s težkimi
okoliščinami današnjega časa. Nato se je zaustavil ob enem izmed primarnih vidikov
sodnega poslanstva, in sicer ob razlaganju ter izvajanju cerkvenega prava. Le-ta ima
svoje temelje in smisel v resnici vere, njegovo razlaganje pa zadeva obširno in zapleteno
vsebino.
Papež Benedikt XVI. je poudaril, da je hermenevtika cerkvenega prava
tesno povezana s samim pojmovanjem zakonov Cerkve. Če bi cerkveno pravo izenačili
s sistemom cerkvenih zakonov, bi to prineslo osiromašenje, saj bi se izgubil vitalni
odnos med pravom in skupnostjo ter poslanstvom Cerkve. V zadnjem času so nastale zamisli
hermenevtičnih poti, ki predlagajo pristop, ki bi bil bolj usklajen s teološko podlago
in pastoralnimi namerami. To je pripeljalo do ustvarjalnosti, ki daje večji pomen
posameznim sodnim primerom. Pri tem manjka občutek za objektivno pravo, obstaja pa
tudi nevarnost samovoljnosti in poljubnosti. Na ta način je pravo sicer povezano s
stvarnostjo, je dejal papež, toda pravna hermenevtika je izpraznjena.
Obstaja
pa še tretja pot: »Resnično pravo je neločljivo povezano s pravičnostjo.«
Ob upoštevanju le-tega postane mogoča pravna hermenevtika, ki je v skladu z dejanskim
pomenom zakona in ki si lahko postavlja odločilno vprašanje, kaj je pravično v določenem
primeru. Včasih težavno razlaganje tako dobi smisel in cilj. Uporaba sredstev, ki
jih predvideva Zakonik cerkvenega prava, pa ni več zgolj navadna logična vaja. Postane
namreč naloga, ki jo poživlja stik s celotno resničnostjo Cerkve. Le-ta pa dopušča
prodiranje v resnični pomen zakona.
Iz tega sledi, da se mora razlaganje cerkvenega
prava dogajati znotraj Cerkve. Osnovni drži ljubezni do zakona in zvestobe do izvajanja
morata biti prisotni na vseh ravneh, od znanstvenega raziskovanja o cerkvenem pravu,
do konkretnega sodnega ali administrativnega dela in vsakodnevnega iskanja pravičnih
rešitev v življenju vernikov in skupnosti. Da bi sprejeli zakone, je potreben duh
poslušnosti, je še dejal sveti oče. Potrebno je predano študirati sodno tradicijo
Cerkve. Le na ta način je mogoče razlikovati primere, ki zahtevajo iskanje nove rešitve,
da bi dosegli pravico, saj vključujejo okoliščine, ki jih splošni predpisi niso mogli
predvideti.