Sveti oče sprejel okoli 7000 članov Neokatehumenske poti: Poseben dar, ki ga je
Sveti duh podaril našemu času
VATIKAN (petek, 20. januar 2012, RV) – Sveti oče je danes sprejel okoli 7000
članov Neokatehumenske poti. Med avdienco je več družin poslal v 17 novih misijonov
ad gentes, izmed katerih bo eden tudi v Ljubljani. Dvanajst jih je sicer predvidenih
v Evropi, štirje v Ameriki in eden v Afriki. Nekaj družin pa je bilo poslanih tudi
v že obstoječe misijone med avstralskimi staroselci, na Papuo Novo Gvinejo in v Ukrajino.
Vsak misijon ad gentes oblikujejo tri ali štiri številčnejše družine in en duhovnik.
Sveti
sedež oz. Papeški svet za laike je ob tej priložnosti izdal tudi dekret, s katerim
je odobril nekaj liturgičnih slovesnosti, ki so vsebovane v Katehetskem direktoriju
Neokatehumenske poti in po svoji naravi niso določene z liturgičnimi knjigami Cerkve.
Dekret je bil izdan po petnajstih letih natančnega preučevanja s strani Kongregacije
za bogoslužje in za zakramente. Statut Neokatehumenske poti je bil sicer dokončno
sprejet leta 2008, lansko leto pa je bil odobren tudi njihov Katehetski direktorij.
Papež
Benedikt XVI. je v svojem nagovoru izpostavil poslanstvo oznanjevanja vstalega Kristusa.
Besede iz Matejevega evangelija »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence«
močno odmevajo v srcih članov Neokatehumenske poti. Prav tako pa tudi besede »Jaz
sem z vami vse dni do konca sveta«. Ta gotovost namreč spremlja vsakega oznanjevalca
Kristusa. »Prinašati Kristusa ljudem in ljudi prinašati Kristusu: to je tisto,
kar razvnema vsako dejanje oznanjevanja.« Hoja za Kristusom vedno najprej zahteva
osebno iskanje Njega, zahteva izhod iz zaprtosti v samega sebe in nadomestitev individualizma
ter egoizma s skupnostjo Jezusa Kristusa. To se lahko zgodi le preko globokega osebnega
odnosa z Njim, preko poslušanja njegove besede, hoje po poti, ki jo je pokazal On.
Gre
za obvezo, ki ni vedno lahka, je poudaril sveti oče. Člani Neokatehumenske poti so
prisotni tako na krajih, kjer še ne poznajo evangelija, kot tudi tam, kjer ga poznajo,
a so do vere ravnodušni. Njihova vnema in pričevanje morata biti tam kot kvas, ki
potrpežljivo omogoča, da testo vzhaja. »Cerkev je v Neokatehumenski poti prepoznala
poseben dar, ki ga je Sveti duh podaril našemu času.« Papež je zbrane spodbudil,
naj v svojem dragocenem in izvirnem delovanju vedno iščejo globoko občestvo z apostolskim
sedežem in pastirji Cerkva, v katere so vključeni. »Edinost in ubranost cerkvenega
telesa sta pomembno pričevanje za Kristusa in njegov evangelij v svetu, v katerem
živimo.« Sveti oče se je posebej obrnil tudi na družine in se jim zahvalil. Cerkev
potrebuje njihov prispevek pri novi evangelizaciji. Povabil jih je, naj se ne bojijo:
»Kdor prinaša evangelij, ni nikoli sam.«
V drugem delu svojega nagovora
pa je papež Benedikt XVI. spregovoril o liturgiji. Nove oblike, ki so bile odobrene
z dekretom, sicer niso strogo liturgične, je dejal, so pa »del poti rasti v veri«.
Pomen liturgije je v dejavni navzočnosti vstalega Kristusa, ki nas pritegne s svojim
dejanjem podaritve samega sebe in nas naredi deležne velikonočne skrivnosti. Preko
obhajanja zakramentov, in še prav posebej evharistije, preidemo iz smrti v življenje,
iz greha v novo življenje v Jezusu Kristusu. Sveti oče je spomnil, da je v statutu
Neokatehumenske poti poudarjena bistvenost evharistije. Z namenom, da bi se tisti,
ki so se oddaljili od Cerkve ali niso bili deležni primerne formacije, ponovno približali
zakramentalnemu življenju, neokatehumeni nedeljsko evharistijo lahko obhajajo v majhnih
skupnostih. Vendar pa je vsaka evharistična slovesnost »dejanje edinega Kristusa
z njegovo edino Cerkvijo in zato nujno odprta za vse, ki pripadajo tej Cerkvi«.
Papež je člane Neokatehumenske poti zato spodbudil, da se vključujejo v življenje
velike cerkvene skupnosti. In sicer prav preko obhajanja evharistije v župnijah. Evharistija
je namreč »resnični kraj edinosti med vsemi, kjer nas Gospod objame na različnih
stopnjah duhovne zrelosti in nas združi v enem kruhu, ki nas naredi eno samo telo«.