Papež članom kolegija Capranica: Duhovniško življenje zahteva hrepenenje po svetosti

VATIKAN (petek, 20. januar 2012, RV) – Papež je danes sprejel 70 članov kolegija Capranica, ki je že več kot pet stoletij eden od pomembnih semenišč rimske škofije. V nagovoru je izpostavil formacijo duhovnika in duhovniško življenje ter kot zgled postavil mučeništvo sv. Neže, ki je tudi zavetnica kolegija. Formacija duhovnika po papeževih besedah zahteva celostnost, dovršenost, asketsko urjenje, stanovitnost in junaško vero. V temelju mora biti trdno duhovno življenje, ki ga oživlja tesen odnos z Bogom na osebni ravni in ravni skupnosti, ter posebna skrbnost glede obhajanja bogoslužij in pristopanja k zakramentom. »Duhovniško življenje,« je izpostavil papež, »zahteva naraščajoče hrepenenje po svetosti, jasen občutek za cerkvenost in odprtost za bratstvo brez izključevanja in pristranskosti.«

Del duhovnikove poti svetosti je tudi njegova odločitev, da z Božjo pomočjo izdela svojo inteligenco in prizadevnost, resnično in trdno osebno kulturo, kar je sad navdušenega in stalnega študija. Vera ima namreč racionalno in intelektualno dimenzijo, ki je njen bistveni del, je dejal papež. Zato je tako za semeniščnika kot mladega duhovnika, ki še vedno študira, pomembno, da osvoji sintezo med vero in razumem, ki je lastna krščanstvu. Božja beseda se je učlovečila, zato mora pravi duhovnik učlovečene Besede vedno bolj postajati svetla in globoka prosojnost večne Besede, ki se nam je podarila, je poudaril sveti oče. Kdor je namreč zrel tudi v svoji splošni kulturni formaciji, je lahko učinkovit vzgojitelj in animator tistega ''čaščenja v duhu in resnici'', o katerem Jezus govori Samarijanski. To čaščenje, ki se oblikuje v poslušanju Božje besede in v moči Svetega Duha, je poklicano, da predvsem pri bogoslužju postane duhovno bogoslužje, o katerem nam govori apostol Pavel (Rm 12,1-2), torej bogoslužje, v katerem človek sam kot celota postane čaščenje in slavljenje živega Boga. To lahko doseže ne s prilagajanjem temu svetu, ampak tako, da Kristusu pusti, da mu on preoblikuje način mišljenja, da bi lahko prepoznaval Božjo voljo.

Sicer pa je Benedikt XVI. spregovoril tudi o sv. Neži. Kot je dejal, je ena od slavnih rimskih deklic, ki ponazarjajo lepoto pristne vere v Kristusa in prijateljstva z njim. To, da so bile device in mučenke izpostavlja celoto razsežnosti svetosti. Gre za popolnost svetosti, ki jo krščanska vera zahteva tudi od posebne duhovniške službe. Mučeništvo pri sv. Neži se kaže v tem, da je svoje mlado življenje širokosrčno in svobodno namenila za oznanjevanje evangelija kot resnice in lepote, ki razsvetljujeta življenje. »V mučeništvu sv. Neže, ki ga je pogumno sprejela na Domicijanovem stadionu, za vedno žari lepota pripadnosti Kristusu brez omahovanja in v zaupanju vanj,« je dejal papež. Tudi danes, podoba svetnice iz vrha pročelja cerkve sv. Neže spominja vsakega, ki obišče rimski trg Navona, da je mesto Rim utemeljeno na prijateljstvu s Kristusom in na pričevanju mnogih otrok za njegov evangelij. Njihova velikodušna podaritev Kristusu in v dobro vseh bratov in sester je primarna sestavina duhovne podobe Rima, je dejal papež.

Spregovoril je še o devištvu, rekoč, da je Neža z mučeništvom zapečatila devištvo za Kristusa in Cerkev. Popolni dar mučeništva je pripravljen z zavestno, svobodno in zrelo odločitvijo za devištvo, kar priča o želji biti popolnoma Kristusov. Papež je dodal, da če je mučeništvo končno junaško dejanje, potem je devištvo sad dolgega prijateljstva s Kristusom, ki je dozorelo v stalnem poslušanju njegove Besede, v molitvi in evharističnem srečanju. Neža se je naučila, da biti Gospodova učenka pomeni ljubiti ga tako, da zastaviš vse življenje. Ta dvojna značilnost – devica in mučenka, nas kliče k premisleku, da verodostojni pričevalec vere mora biti oseba, ki živi za Kristusa, s Kristusom in v Kristusu, je še povedal papež.

Audio: