Kardinal Sandri po obisku v Indiji: Potovanje v znamenju vere in dejavne ljubezni
INDIJA (petek, 20. januar 2012, RV) – Spodbudno potovanje v znamenju vere in
dejavne ljubezni. S temi besedami je prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal
Leonardo Sandri opredelil svoj nedavni obisk v Indiji. Na povabilo sirsko malabarske
in sirsko malankarske Cerkve se je zaustavil pri krščanskih skupnostih v zvezni državi
Kerala.
»Izjemno ganljivo je bilo srečanje s tem prebivalstvom, ki je zelo
povezano s Svetim sedežem. Prinesel sem jim prisrčen, obilen in močan papežev
apostolski blagoslov, ki so ga vsi sprejeli z zgledno držo predanosti Petrovemu
nasledniku.« Kardinal Sandri je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil tudi, da
je sirsko malabarska Cerkev med najštevilčnejšimi vzhodnimi katoliškimi Cerkvami.
Pripada ji okoli pet milijonov vernikov. Zaznamujeta pa jo vitalnost in duh apostolstva
ter oznanjevanja, ki resnično napolnjujeta z veseljem.
Sandri je spregovoril
tudi o diskriminaciji, ki so je kristjani v Indiji pogosto deležni. Zvezno državo
Kerala sicer vodi odprta in pozorna vlada. Tudi med posameznimi veroizpovedmi, tako
krščanskimi kot hinduizmom ali islamom, je razvito dobro sodelovanje, sobivanje in
medsebojno spoštovanje. V Kerali tako niso pogosti dogodki nasilja, preganjanja ali
nemirov, o katerih je pogosto slišati iz drugih indijskih držav. Ko se govori o situaciji
kristjanov v Indiji, se ne sme posploševati, je poudaril kardinal. Marsikje je na
žalost res, da mora Cerkev prenašati nestrpnost in pomanjkanje spoštovanja do dostojanstva
človeške osebe, verske svobode ter do različnih veroizpovedi, ki obstajajo. Sandri
pa je nasprotno naletel na pozitiven sprejem pri hindujcih. Povedal je, da so med
eno izmed slovesnosti pripeljali slona, ki se mu je kasneje lahko celo približal.
Ob neki drugi priložnosti so prišli s svojimi glasbili in zaigrali sredi množice ljudi,
med katerimi so bili številni katoličani. »Gre za sobivanje, ki razodeva sijajen
miroljuben slog,« je dejal kardinal Sandri.
Vseeno se ne sme zanemariti
razmer, ki vladajo drugod po Indiji. Posebna skrb mora biti namenjena področjem, kjer
ne spoštujejo človekovega dostojanstva in kjer ni omogočena verska svoboda, kjer verniki
svoje vere ne morejo izražati brez omejitev in ne da bi bili deležni nasilja. »Vzgojitelji,
verski voditelji in tudi vsi drugi morajo vedno spodbujati, da bi se izognili, da
bi le-to postalo smer življenja, religije ali Cerkve.«
Nazadnje je kardinal
Sandri izpostavil še vlogo Cerkve v Indiji na področju izobraževanja in socialnega
dela. Med svojim obiskom je med drugim spoznal tudi program socialnega delovanja,
ki je posvečen gradnji hiš, vprašanju javnega zdravstva, brezdomcem in vsem, ki trpijo
zaradi lakote. »Za sirsko malabarsko in sirsko malankarsko Cerkev v Indiji abstraktna
vera ne obstaja. Ne obstaja vera, ki bi bila omejena le na verska opravila. Pač pa
obstaja dejavna vera, ki se preoblikuje v življenje in konkretno pomoč tistim, ki
le-to najbolj potrebujejo.«