V Vatikanu se zapirajo vrata razstave o Gaudíju

RIM (sobota, 14. januar 2012, RV) – Včeraj je v rimski cerkvi Santa Maria in Trastevere potekalo zaključno dejanje spremljevalnega programa razstave z naslovom Gaudí in Sagrada Familia v Barceloni: umetnost, znanost in duhovnost. Le-ta se je odprla 24. novembra v desnem krilu kolonade Karla Velikega na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Ogledati si jo je mogoče le še do jutri, 15. januarja, ko se bo razstava uradno zaključila.

Včerajšnji kulturni dogodek je na poseben način obogatilo sodelovanje pevske skupine dečkov, starih od devet do trinajst let, ki prihaja iz katalonskega samostana Montserrat. Gre za otroke, ki so v benediktinskem samostanu deležni glasbene, človeške in krščanske formacije. Njihovo petje med številnimi romarji, ki prihajajo s celega sveta, odzvanja kot glas Lepote, ki v svetu, željnem smisla, govori o Bogu. Dogodka se je poleg številnih predstavnikov Cerkve in civilne oblasti udeležil tudi vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone. Zbranim je dejal, da so s svojo prisotnostjo »počastili spomin na Antonija Gaudíja«. Poudaril je tudi pomen drugih dogodkov, ki so se zvrstili v času razstave. Vsi so bili na nek način povezani z vodilom duhovnosti. Le-ta je namreč »globoko navdihovala celotno umetnikovo življenje« in oblikovala njegovo delo, ki je »izražalo edinstven sijaj univerzalnih obzorij, v katerem vsakdo lahko ceni lepoto in resnico, ki se skrivata v človeškem srcu«.

Kardinal Bertone je nato spomnil na besede papeža Benedikta XVI. med homilijo, 7. novembra 2010, ko je Gaudíjevo cerkev v Barceloni, ki je posvečena Sveti družini, posvetil in ji podelil naziv bazilike. Poudaril je, da je sveti oče v umetnikovih namenih zaznal eno »najpomembnejših nalog v današnjem času«. To je »preseči ločevanje med bivanjem na tem svetu in odprtostjo za večno življenje, med lepoto stvari in Bogom kot Lepoto«. Vse to pa umetnik ne izraža preko besed, ampak s kamni, linijami in površinami.

Vatikanski državni tajnik je nato opozoril, da so Gaudíjeva dela »zapustila svoj pečat na vseh stvareh njegove ljubljene katalonske zemlje«, sledovi njegovega duha pa so ostali tudi drugod. Zato je primerno, da se njemu posvečena razstava zaključuje s pesmijo. Podobno se namreč zgodi ob večini priložnosti v zasebnem in družbenem življenju. Hkrati pa tudi »v liturgiji, pri kateri zgolj besede ne zadostujejo in se mora zato zatekati k čaru glasbe«. Glasba namreč »razvnema neizrekljivo veselje, prikliče hvalnice iz duha in molitve iz globočin ponižnega in upanja polnega srca«.

Razstavo Gaudí in Sagrada Familia v Barceloni je pod pokroviteljstvom Papeškega sveta za kulturo sicer pripravila barcelonska nadškofija. Med predstavitvijo na Tiskovnem uradu Svetega sedeža ob uradnem odprtju je kardinal in barcelonski nadškof Lluís Martínez Sistach pojasnil, da je razstava izraz hvaležnosti papežu Benediktu XVI. Predstavljala je tako tehnične arhitekturne pristope kot tudi prispevek krščanske vere v svetu kulture, umetnosti in lepote. Brez vere in krščanske duhovnosti bi Gaudíjevo delo namreč ostalo nerazumljivo. Sagrada Familia je po besedah barcelonskega kardinala kot »velika kamnita kateheza«. Antoni Gaudí pa je »najbolj univerzalen predstavnik dialoga med vero in umetnostjo«. Razstavo v Vatikanu si je v mesecu in pol ogledalo okoli 30 tisoč obiskovalcev.

Audio: