S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 15 januar 2012, RV) – »Spoštovanje osebe mora biti v središču institucij in zakonov, voditi mora h koncu vsakega nasilja in preprečiti nevarnost, da bi se pozornost do zahtev državljanov in potrebna družbena solidarnost spremenili v preprosto orodje za ohranjanje in osvajanje oblasti.« S temi besedami je Benedikt XVI. nagovoril diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu, in sicer na tradicionalnem srečanju v novem letu.

Kriza lahko in mora voditi v razmislek o etični razsežnosti človeškega bivanja
Spregovoril je tudi o svetovni gospodarski in finančni krizi, rekoč da je svet mračen tam, kjer človek več ne prepoznava svoje povezanosti s Stvarnikom, in tako postavi v nevarnost tudi svoje odnose z drugimi bitji in samim stvarstvom. A po papeževih besedah ni treba izgubljati poguma: »Kriza lahko in mora biti najprej spodbuda za razmislek o človeški eksistenci in pomembnosti njegove etične razsežnosti, in šele nato o mehanizmih, ki vladajo gospodarskemu življenju.« Benedikt XVI. je med drugim izpostavil še ključni pomen vzgoje za vsako generacijo, saj je od nje odvisen tako zdrav razvoj vsake osebe kot prihodnost celotne družbe. Vzgoja pa poleg jasnega cilja, torej voditi mlade k celostnem zavedanju realnosti in resnice, potrebuje tudi ustrezen prostor, in to je predvsem družina, utemeljena na zakonu med enim moškim in eno žensko. Družina po papeževih besedah ni le navaden družbeni dogovor, ampak je temeljna celica vsake družbe. Škodljiva družinska polika zatorej ogroža človekovo dostojanstvo in prihodnost človeštva: »Družinski kontekst je poglaviten v vzgojnem procesu ter za razvoj posameznikov in držav.«

Človek je poklican živeti v odnosu
»Vera nam pravi, da je človek bitje, ki je poklicano živeti v odnosu, in da ''jaz'' lahko najde samega sebe ravno začenši pri nekem ''ti'', ki ga sprejema in ga ljubi. In ta ''Ti'' je predvsem Bog, edini, ki lahko človeka brezpogojno sprejema in mu naklanja neskončno ljubezen, in so drugi, na prvem mestu najbližji.« Tako je dejal papež na srečanju s predstavniki rimskih lokalnih oblasti, ko je poudaril, da je človek vedno človek odnosa. Tudi na tem srečanju je spregovoril o svetovni gospodarski krizi: »Sedanja kriza ima svoje korenine tudi v individualizmu, ki zatemnjuje človekovo razsežnost odnosa in ga vodi v zapirenje v lastni mali svet, da je usmerjen predvsem v zadovoljevanje lastnih potreb in želja ter se bolj malo ukvarja z drugimi.« Papež je dodal, da so posledica take miselnosti vedno težje vstopanje mladih v svet dela, osamljenost mnogih ostarelih, anonimnost mestnih četrti in površinski pogled na družbeno izrinjenost in revščino. Sveti oče je še izpostavil pomen družine: »Spodbujam vas, da ščitite družino, utemeljeno na zakonski zvezi, kot temeljno celico družbe ter si na vso moč prizadevate, da bi vsem družinam bili zagotovljeni osnovni pogoji za dostojno življenje.«

»To delajte v moj spomin«
»Ko se udeležimo evharistije, na poseben način živimo Jezusovo molitev, ki jo je izrekel in jo stalno izreka za vsakega med nami, da bi zlo, ki ga vsi srečamo v življenju, ne moglo zmagati, ter bi v nas delovali moč, ki spreminja smrt, in Kristusovo vstajenje.« Tako je dejal Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ki jo je posvetil Jezusovi molitvi med zadnjo večerjo. Nadaljeval je, da Cerkev z evharistijo odgovarja na Jezusovo zapoved: »To delajte v moj spomin.« Ponovi molitev zahvale in blagoslovitve in s tem besede transsubstanciacije kruha in vina v Gospodovo telo in kri. Naše evharistije nas po papeževih besedah vedno znova povezujejo v Jezusovo molitev. Cerkev je besede posvetitve od vsega začetka razumela kot del molitve, ki se moli skupaj z Jezusom, kot središče hvalnice, polne hvaležnosti, preko katere nam Bog ponovno daruje sad zemlje in človeško delo kot Jezusovo telo in kri, kot samodarovanje Boga samega. »Ko sodelujemo pri evharistiji in se hranimo s telesom in krvjo Božjega Sina, svojo molitev pridružujemo molitvi velikonočnega jagnjeta v njegovi največji noči, da naše življenje kljub naši šibkosti in nezvestobi ne bi bilo izgubljeno, ampak bi postalo spremenjeno,« je še dejal papež.

Mir in pravičnost sta med seboj povezana
»Želim vam, da bi ob tem, ko opazujete vernike, ki z veseljem, navdušenjem in globoko krščansko dušo prihajajo v baziliko sv. Petra, tudi vaša vera postajala vedno bolj krepka in da bi se vaš duh s tem okoristil, vam pomagal, da bi k življenju pristopili z držo, primerno za pristne kristjane in zrele državljane.« Tako je dejal papež zaposlenim pri vatikanskem inšpektoratu, ki v Vatikanu skrbi za javni red in varnost. Med drugim je izpostavil medsebojno povezanost pravičnosti in miru. »Pravičnost ni le navaden človeški dogovor,« je dejal papež in dodal, da ko v imenu domnevne pravičnosti vladata korist in profit, se poteptata tudi vrednost in dostojanstvo človeške osebe. »Pravičnost je vrlina, ki usmerja človeško voljo, da daje drugemu to, kar mu pripada zaradi njega samega in njegovega dela.« Tudi mir ni le navadna odsotnost vojne ali posledica človeškega prizadevanja, da bi vojno preprečil: »Mir je predvsem Božji dar, ki ga je treba prositi z vero in ki v Jezusu Kristusu najde pot za dosego miru.«

Audio: