Papež sprejel veleposlanike pri Svetem sedežu. Spregovoril o mladih, družini in vzgoji

VATIKAN (ponedeljek, 9. januar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes dopoldne sestal z diplomatskim zborom, akreditiranim pri Svetem sedežu. Tradicionalne avdience s svetim očetom, ki vsako leto poteka ob koncu božičnih praznikov, so se udeležili veleposlaniki 178 držav, ki imajo diplomatske odnose s Svetim sedežem. Papež se je v nagovoru dotaknil nekaterih aktualnih tem, kot so verska svoboda, vzgojno-izobraževalno področje in družina, posebej pa izpostavil položaj mladih v sedanjih razmerah, zaznamovanih z različnimi krizami. Svetovna gospodarska in finančna kriza ni prizadela le družin in podjetij v razvitih državah, kjer se predvsem mladi čutijo zmedeni in negotovi glede prihodnosti, ampak je vplivala tudi na države v razvoju. Po papeževih besedah je namreč svet mračen tam, kjer človek več ne prepoznava svoje povezanosti s Stvarnikom, in tako postavi v nevarnost tudi svoje odnose z drugimi bitji in samim stvarstvom. A kot je zatrdil Benedikt XVI., ni treba izgubljati poguma: »Kriza lahko in mora biti najprej spodbuda za razmislek o človeški eksistenci in pomembnosti njegove etične razsežnosti, in šele nato o mehanizmih, ki vladajo gospodarskemu življenju.« Ne le z namenom, da bi se poiskalo načine za zajezitev individualnih izgub ali izgub nacionalnih gospodarstev, ampak da bi postavili nova pravila, ki bi vsem zagotavljala možnost dostojnega življenja in razvoj lastnih sposobnosti za dobro celotne skupnosti. Sveti oče je zatrdil, da so ravno iz slabega položaja mladih zrasli nemiri, ki so v preteklih mesecih prizadeli različna območja, pri čemer je izpostavil predvsem Severno Afriko in Bližnji vzhod. Tukaj mladi med drugim trpijo zaradi revščine in brezposelnosti in se bojijo negotove prihodnosti, kar je privedlo do velikega gibanja, ki zahteva reforme in aktivnejše sodelovanje v političnem in družbenem življenju. Benedikt XVI. je izpostavil, da je za nadaljevanje te poti neizogibno priznanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic: »Spoštovanje osebe mora biti v središču institucij in zakonov, voditi mora h koncu vsakega nasilja in preprečiti nevarnost, da bi se pozornost do zahtev državljanov in potrebna družbena solidarnost spremenili v preprosto orodje za ohranjanje in osvajanje oblasti.« Papež je med drugim izrazil zaskrbljenost še glede Sirije, Svete dežele, Jordanije in Iraka ter izpostavil pomembno vlogo mednarodne skupnosti pri vzpostavljanju miru na teh območjih.

Benedikt XVI. je glede mladih še izpostavil, da so ravno oni pot miru, zato je treba resno upoštevati njihova vprašanja o resnici, pravičnosti in miru. Dodal je, da je vzgoja ključnega pomena za vsako generacijo, saj je od nje odvisen tako zdrav razvoj vsake osebe kot prihodnost celotne družbe. Vzgoja pa poleg jasnega cilja, torej voditi mlade k celostnem zavedanju realnosti in resnice, potrebuje tudi ustrezen prostor, in to je predvsem družina, utemeljena na zakonu med enim moškim in eno žensko. Družina po papeževih besedah ni le navaden družbeni dogovor, ampak je temeljna celica vsake družbe. Škodljiva družinska polika zatorej ogroža človekovo dostojanstvo in prihodnost človeštva, je poudaril papež: »Družinski kontekst je poglaviten v vzgojnem procesu ter za razvoj posameznikov in držav.« Benedikt XVI. je dodal, da je zato potrebna takšna politika, ki družino pozitivno vrednoti in na ta način pomaga k družbeni kohezivnosti in dialogu. Glede vzgoje je papež izpostavil še pomembno vlogo vzgojnih ustanov in njihov prispevek k osebnostnemu razvoju. Te so tudi prvi organ, pristojen za sodelovanje z družinami. Benedikt XVI. je zatrdil, da so potrebne takšne vzgojno-izobraževalne politike, po katerih bo šolsko izobraževanje sprejemljivo za vse in ki bodo poleg kognitivnega razvoja osebe, spodbujale in skrbele tudi za usklajen osebnostni razvoj, vključno z odprtostjo za presežno. Pri tem je izpostavil vlogo katoliške Cerkve, ki je bila vedno aktivna na področju šolskih in akademskih ustanov, ter izrazil željo, da bi ta njen prispevek bil priznan in pozitivno ovrednoten tudi s strani državnih zakonodaj.

Papež je spregovoril tudi o vprašanju verske svobode. Ta je po njegovih besedah prva med človekovimi pravicami, saj izraža najglobljo stvarnost osebe. Žal je še vedno pogostokrat omejena ali zasmehovana, pri čemer je papež izpostavil primer pokojnega pakistanskega ministra Shahbaza Bhattija, katerega boj za manjšinske pravice se je končal s smrtjo. Benedikt XVI. je izpostavil, da ni malo držav, v katerih so kristjani prikrajšani za temeljne pravice in postavljeni na obrobje javnega življenja; v nekaterih trpijo nasilne napade na svoje cerkve in bivališča; včasih so zaradi politike, ki jih obravnava kot drugorazredne državljane, prisiljeni zapustiti državo, ki so jo pomagali zgraditi; drugod je spet videti politike, ki vlogo religije izrivajo iz družbenega življenja. Papež je navedel tudi terorizem verske narave ter poudaril, da se religije ne more uporabljati kot izgovor za zanemarjanje pravičnosti in prava.

Benedikt XVI. se je ob koncu govora dotaknil še velikih naravnih katastrof, ki so v prejšnjem letu prizadele predvsem jugovzhodno Azijo, ter izpostavil pomen spoštovanja stvarstva. Varovanje okolja, sodelovanje med bojem proti revščini in bojem proti klimatskim spremembam po papeževem prepričanju predstavljajo pomembna področja za pospeševanje celostnega človeškega razvoja.

Audio: