Stališče katoliške Cerkve do spornega Družinskega zakonika
VATIKAN (petek, 6. januar 2012, RV) – Včeraj je v Ljubljani potekala tiskovna
konferenca Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci,
na kateri je p. Tadej Strehovec, tajnik komisije, predstavil izjavo z naslovom Zavzemanje
za družino ne more biti »kulturna blokada Slovenije«. Na sami tiskovni konferenci,
kakor tudi v medijih, so se pojavila razna vprašanja in ugovori, češ kaj bi tradicionalna
družina izgubila, če bi bil ta zakonik sprejet, saj ničesar ne jemlje nikomur, samo
dodatno daje. Da bi dobili jasno podobo, zakaj za Cerkev zakonik ni primeren in zakaj
ga ne podpira, smo poklicali p. Tadeja Strehovca, ki je za Radio Vatikan razložil
stališča Cerkve.
»V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK si prizadevamo za ohranitev
vrednote družine in zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske. Prav tako zagovarjamo
temeljno pravico vsakega otroka do očeta in matere. S sprejetim družinskim zakonikom
se ne strinjamo iz naslednjih razlogov:
Najprej se ne strinjamo s predlagano
redefinicijo vrednote družine, ki bo vodila v simbolno razvrednotenje te temeljne
celice družbe.
Drugič, vlada v Družinski zakonik uvaja nesprejemljiv institut
istospolne partnerske in izven partnerske skupnosti. Sami smo prepričani, da naj bodo
vse pravice istospolno usmerjenih urejene v že veljavnem področnem Zakonu o registraciji
istospolnih partnerskih skupnosti.
S sprejemom takšnega družinskega zakonika
bo nastala tudi pravna podlaga za kršenje ustavne pravice staršev, da so njihovi otroci
deležni vzgoje, ki je v skladu z njihovimi moralnimi in etičnimi prepričanji. Z uvajanjem
redefinicije družine in istospolnih partnerskih skupnosti bo nujno sledila sprememba
učnih programov, kjer se bo v šolah poučevala ideološko zelo sporna teorija spola,
po kateri otroci ne potrebujejo očeta in matere in po kateri je družina skupnost otroka
in spolno nedoločenih oseb.
Sprejem spornega Družinskega zakonika pomeni tudi
korak v smeri ogrožanje svobode izražanja in s tem nižanja temeljnih demokratičnih
standardov. Znani so številni primeri, da se je v javnosti stigmatiziralo in diskriminiralo
zagovornike vrednote družine. Spomnimo se samo na nedemokratično izključitev Civilne
iniciative za družino in pravice otrok iz Državnega zbora, kot tudi na novinarke Barbare
Kastelec, ki je prva opozorila na problem spornega družinskega zakonika v slovenski
javnosti in bila zato deležna krivične in sporne obsodbe novinarskega častnega razsodišča.
Zaradi
teh in drugih razlogov spodbujamo katoličane, da se v slovenski družbi javno in glasno
zavzamejo za vrednoto družine in pravice vsakega otroka do očeta in matere.