Papež med letošnjo prvo splošno avdienco govoril o božiču: Božič je praznik veselja nad Gospodovim rojstvom

VATIKAN (sreda, 4. januar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo, prvo splošno avdienco v novem letu posvetil Jezusovemu rojstvu. Kot je dejal, praznovanje božiča pomeni izraziti veselje, novost in luč, ki jih je Gospodovo rojstvo prineslo v naše življenje, da bi tudi mi postali prinašalci Božjega veselja, novosti in luči drugim: »Božič pomeni zaustaviti se v kontemplaciji Otroka, Božje skrivnosti, ki se je učlovečila v ponižnosti in revščini. Predvsem pa pomeni ponovno sprejeti v nas same Otroka, ki je Gospod Kristus, da bi živeli njegovo lastno življenje, da bi njegova čustva, njegove misli, njegova dejanja postali naša čustva, naše misli in naša dejanja.«

Sveti oče je izpostavil, da je naš prvi odziv na to izjemno dejanje Boga, ki postane otrok, torej človek, veselje. »Glejte, oznanjam vam veliko veselje,« se glasijo angelove besede pastirjem (Lk 2,10). Z veseljem se evangelij začne in z njim se zaključi, kajti vstali Jezus apostole graja ravno zaradi njihove žalosti. Papež je nadaljeval, da se to veselje rodi iz osuplosti srca nad tem, da vidi, kako nam je Bog blizu, kako misli na nas in deluje v zgodovini. Gre za veselje, ki se rodi iz kontemplacije obličja tega ponižnega otroka, saj vemo, da je to obličje Boga, ki je za nas in z nami vedno navzoč v človeštvu. »Božič je veselje,« je zatrdil papež, »ker vidimo in smo končno gotovi, da je Bog človekovo dobro, življenje, resnica in se sklanja k človeku, da bi ga dvignil k sebi. Bog postane tako blizu, da ga lahko vidimo in se ga dotaknemo.« To veselje izražajo vse božične pesmi in bogoslužna besedila tega časa. Božič je tako točka, v kateri se povežeta nebo in zemlja; Bog, za katerega se zdi, da je daleč, postane blizu; On, ki obstaja pred časom, začne živeti v času. »V tistem otroku, ki potrebuje vse, kar potrebujejo otroci, se je to, kar je Bog, torej večnost, mir, svetost, življenje, veselje, združilo s tem, kar smo mi: šibkost, greh, trpljenje, smrt,« so bile papeževe besede.

Teologija in duhovnost božiča govorita o čudoviti izmenjavi med božanskim in človeškim. Prvo dejanje te menjave se izvršuje v sami Kristusovi človeškosti. Beseda je prevzela našo človeškost in človeška narava je v zameno bila dvignjena na raven božanskega dostojanstva. Drugo dejanje izmenjave pa je v naši resnični in intimni soudeleženosti v božanski naravi Besede. Sv. Pavel piše: »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje« (Gal 4,4-5). Papež je izpostavil, da je božič praznik, ko se Bog tako približa človeku, da z njim deli njemu lastnen način rojstva, da bi mu razodel njegovo najgloblje dostojanstvo, in to je, da je Božji otrok. Tako se človekove sanje, ki so se začele v raju, namreč da bi bil kot Bog, na nepričakovan način uresničijo: ne z veličino človeka, ki ne more postati Bog, ampak s ponižnostjo Boga, ki sestopi in vstopi v ponižnost ter človeka dvigne k resnični veličini njegovega bitja. Samo v skrivnosti učlovečene Besede najde skrivnost človeka resnično luč, trdi drugi vatikanski koncil. Sicer človek ostane uganka. Le tako, da vidimo, da je Bog z nami, lahko vidimo luč za naše življenje, lahko smo srečni ljudje in živimo v zaupanju in veselju, je poudaril Benedikt XVI. ter dodal, da se ta čudovita izmenjava med božanskim in človeškim ponavzoča v evharistiji.

Papež je nakazal še en vidik božiča. Janez na začetku Evangelija piše, da je »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, prihajala na svet« (Jn 1,9). Božično bogoslužje je namreč prežeto z lučjo. Kristusov prihod razprši mrak sveta, sveto noč napolni z nebeškim leskom in na človeške obraze razlije sijaj Boga Očeta, je zatrdil Benedikt XVI. in dodal, da smo tudi danes oviti s Kristusovo lučjo. Povabljeni smo, da z Bogom, ki je pokazal sijaj svojega obličja, razsvetlimo svoje misli in srce. S skrivnostjo Božjega učlovečenja, se je Bog, potem ko je govoril in posegel v zgodovino po glasnikih in z znamenji, prikazal, izstopil je iz svoje nedostopne luči, da bi razsvetlil svet.

Benedikt XVI. je navedel še besede preroka Izaija: »Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj. Kajti glej, tema pokriva zemljo in megla ljudstva, nad teboj pa vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj. Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje« (Iz 60,1-3). Po papeževih besedah gre za povabilo Cerkvi in vsakemu verniku, da se še bolj živo zavedata svojega poslanstva in odgovornosti pričevanja in prinašanja luči novega evangelija v svet. Evangelij je luč, ki se je ne skriva, ampak se jo daje na vidno. Cerkev po papeževih besedah ni luč, a luč prejema od Kristusa, sprejema jo, da bi razsvetljevala in jo širila v vsem sijaju. In to se mora zgoditi tudi v našem osebnem življenju, je še zatrdil papež.

Audio: