Cerkev na Filipinih razglasila Leto Papeških misijonskih družb
FILIPINI (torek, 3. januar 2012, RV) – Filipinska škofovska konferenca je
leto 2012 razglasila za Leto Papeških misijonskih družb ter tako obeležila
80 let navzočnosti te vatikanske ustanove na Filipinih. Filipinski nadškof Jose Palma
je ob tej priložnosti pripravil pastoralno pismo in v njem spomnil na okrožnico Janeza
Pavla II. Odrešenikovo poslanstvo (Redemptoris Missio), kjer je papež izpostavil,
da glavna naloga pospeševanja misijonarstva pripada ravno Papeškim misijonskim družbam.
Okrožnica navaja štiri glavna področja delovanja, katerih skupni cilj je pospeševati
vesoljnega misijonskega duha v okrilju Božjega ljudstva. Navedene so štiri družbe:
Družba za propagando vere, ki se posveča pospeševanju soodgovornosti in misijonarske
gorečnosti, predvsem preko dejavnosti ob svetovnem misijonskem dnevu; Družba sv. Petra
apostola, ki je namenjena duhovni in intelektualni formaciji osebnega apostolata na
ozemlju misijonov; Otroške misijonske družbe se posvečajo spodbujanju misijonarstva
pri otrocih; ter Misijonska zveza, ki v ospredje postavlja misijonsko razsežnost duhovniškega
življenja ter spodbuja molitvene dogodke za povečanje misijonskih poklicev. Sodelovati
z misijonstvom ne pomeni le dajati, ampak znati tudi sprejemati: vse delne Cerkve,
mlade in stare, so poklicane, da prispevajo k vesoljnemu misijonstvu in od njega sprejemajo,
nobena se ne sme zapreti sama vase, še piše v okrožnici.
Leto Papeških misijonskih
družb na Filipinih se je uradno začelo 1. januarja in se bo slovesno sklenilo
31. decembra letos. Vse leto bo po filipinskih župnijah in cerkvenih skupnostih potekala
vrsta dogodkov, molitvenih srečanj, predavanj in misijonskih dejavnostih. Kot je še
izpostavil Janez Pavel II. v okrožnici Odrešenikovo poslanstvo, misijonska dejavnost
zahteva svojstveno duhovnost, ki zadeva posebno tiste, katere je Bog poklical, naj
bodo misijonarji. Taka duhovnost se izraža predvsem z življenjem v polni poslušnosti
Svetemu Duhu. Obvezuje nas, da se mu pustimo oblikovati v svoji notranjosti, zato
da bi bili vedno bolj podobni Kristusu. Ne moremo pričevati o Kristusu, ne da bi odsevali
njegovo podobo, ki je v nas živa po milosti in delu Svetega Duha. Poslušnost Svetemu
Duhu pa obvezuje, da sprejemamo darove moči in razločevanja, ki so bistvene poteze
iste duhovnosti.