Islamolog p. Samir: Revolucija v arabskih državah ni neuspela
VATIKAN (petek, 30. december 2011, RV) – Pozitivni sad ''arabske pomladi''
je gibanje samo. Revolucija v arabskih državah ni neuspela, mora pa se prilagoditi
in razviti v smeri večje demokracije in večjega uveljavljanja človekovih pravic. Tako
je za Radio Vatikan zatrdil islamolog p. Samir Khalil Samir o velikih družbeno-političnih
spremembah, ki so letos zajele Severno Afriko in Bližnji vzhod. P. Samir vidi pozitiven
korak naprej tudi v državi kot je Sirija, kjer vsak dan umre na desetine oseb. Tukaj
so si ljudje drznili zoperstaviti se obstoječemu režimu, ki se ne obotavlja uporabljati
orožja. Enako bi se lahko zgodilo v Libiji, če nasprotniki režima ne bi dobili pomoči
od zunaj, pravi jezuitski pater. Po njegovih besedah je prvi pozitivni korak naprej
to, da se danes v teh državah lahko spodnese avtokratično oblast. Drugi pozitivni
sad pa je začetek javne razprave, v katero so vključeni vsi in ki je namenjena iskanju
načrta za politično in družbeno prihodnost različnih držav. P. Samir dodaja, da ne
mine dan brez televizijskih razprav, ki jih spremlja na milijone ljudi. To je velika
novost v arabskem svetu in pozitivni rezultat, ki kaže na začetek prenove. Arabske
države namreč okoli petdeset let niso poznale resnične demokracije, ampak le avtoritarne
in despotske režime, zato se Arabci po Samirjevih besedah še morajo naučiti, kako
delovati in živeti demokratično.
Revolucija za demokracijo in človekove pravice
v državah pobudnicah arabske pomladi ni neuspela, čeprav ni takoj privedla do pričakovanih
rezultatov, poudarja p. Samir. Prevlada islamistov v Tuniziji in Egiptu kaže na realno
strukturo obeh narodov. Ves arabski svet namreč vidi v islamu ideal družbenega, političnega
in verskega življenja, in takšno prepričanje je težko spremeniti, meni p. Samir. Dodaja,
da je pravo vprašanje to, kako se bo interpretirala prisotnost islamske religije v
političnem in družbenem življenju. Na podlagi tega se bo tudi videlo, ali je prišlo
do resničnega napredka ali ne. Islam se namreč od vsega začetka predstavlja kot globalni
načrt, ne le kot religiozni, ampak tudi politični, pravni in socialni. Danes se v
muslimanskem svetu razpravlja o tem, ali je ta postavka še vedno veljavna, trdi p.
Samir, sicer egiptovskega porekla. Po njegovem prepričanju je na arabskih državljanih,
da določijo odnos med islamom in pomembnimi načeli demokracije in človekovih pravic.
Kar
se tiče bojazni, da bi s prihodom islamistov na oblast bila verska svoboda kristjanov
omejena, p. Samir trdi, da je strah utemeljen. Kot edino pot vidi pot sodelovanja
med kristjani in muslimani, da bi v arabskih državah bilo več svobode, demokracije,
socialne pravičnosti in človekovih pravic. O teh temah se lahko najdejo skupne točke,
še dodaja p. Samir.