Radio Vatikan, ki je med drugo svetovno vojno izvrševal svoje karitativno poslansvto
z več kot milijon oglasi o pogrešanih in izgubljenih vojakih ter izgnancih je po končani
vojni povečal svoje oddajanje v dežele, ki so prišle pod komunizem. Leta 1947 so začeli
oddajati programi v romunščini, češčini, za njimi pa leta 1948 v ruščini, slovenščini
in letonščini. Da bi Slovenci dobili svoj program na Radiu Vatikan, si je veliko prizadeval
jezuit p. Anton Prešeren, asistent slovanskih provinc Družbe Jezusove. Prvi odgovorni
urednik slovenskega programa pa je bil jezuit p. Jakob Žibert. Leta 1950 ga je nadomestil
škofijski duhovnik Anton Iskra, ki je pribežal v Rim.
Leta 1971 je bil imenovan
za odgovornega urednika slovenskih oddaj p. Pavel Leskovec, profesor in ekonom na
Vzhodnem papeškem inštitutu, hkrati pa je bil še slabi dve leti odgovoren za ruske
oddaje. Pater Leskovec je vodil slovensko uredništvo 24 let. Med njegovim delovanjem
na Radiu je Slovenija dosegla samostojnost in državnost. Poseben medijski dogodek
v tem obdobju je bilo priznanje države Slovenije s strani Svetega Sedeža. Od leta
1994 pa do leta 2010 je vodil slovensko sekcijo p. Janez Sraka. V tem času so bili
za slovensko Cerkev in s tem za slovensko uredništvo Radia Vatikan trije pomebni dogodki.
Tridnevni državni in pastoralni obisk blaženega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
maja 1996. Še danes odmevajo med Slovenci besede, ki jih je izrekel papež mladim v
Postojni: Korajža velja. Papež ma vas rad. Naslednji pomembni dogodek je drugi obisk
Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1999 in beatifikacija Antona Martina Slomška.Tretji dogodek pa je bil v Celju leta 2010, ko je bil evharistični kongres med
katerim je državni tajnik Tarcisio Bertone razglasil za blaženega mučeneca Lojzeta
Grozdeta.
Ob začetku praznovanja 80. letnice Radia Vatikan februarja 2011 je
novinarka Slovenskega Katoliškega Radia Ognjišče Marta Jerebič, ki je na RV delovala
od leta 2004 -2007 napravila intervju z odgovornim urednikom p. Ivanom Hercegom. Izpostavili
bi dve vprašanji.
Radio Vatikan je oddaje v jezikih vzhodne Evrope uvedel
kot odgovor na komunizem. Mnoge mednarodne radijske postaje so po padcu komunisticnega
režima v vzhodni Evropi zacele ukinjati oddaje v teh jezikih. Kakšno je stališče
Radia Vatikan glede tega?
Res je, da je Radio Vatikan je uvedel
oddaje v vzhodno evropskih jezikih, da bi se papežev glas in glas Cerkve nepopačeno
slišal tudi v molčeči Cerkvi, vendar pa to ni bil samo politični odziv, kot pri nekaterih
drugih radijskih postajah, ampak bolj zvestoba Jezusovemu naročilu oznanjati evangelij
vsemu stvarstvu. Zato ostaja Radio Vatikan kljub padcu komunizma in nastanku katoliških
radijskih postaj aktualen glas papeža in vesoljne Cerkve v deželah vzhodne Evrope
še naprej.
Mesto urednika slovenskih oddaj ste prevzeli lani. Kaj ste si
zadali za prednostne naloge?
Prednostna naloga, ki sem jo vzel za svojo
je pravzaprav osnovna naloga, da v naših oddajah odseva poslanstvo Radia Vatikan,
ki predstavlja papežev glas, podaja nauk Cerkve in poroča o njenem življenju. To pa
vključuje tudi to, da življenje slovenske Cerkve, dobi svoj odmev tudi v življenju
vesoljne Cerkve, kar praktično pomeni posredovati informacije in dogodke naše krajevne
Cerkve naprej v središče informacij na Radiu Vatikan, kjer postanejo dostopne vsem
ostalim uredništvom.