Najboljša predstavitev liturgičnega programa je vsebovana v liturgiji sami. Liturgični
program se ne sme smatrati zgolj kot samo posamezne oddaje. Gre za več kot 1186 ur
na leto, ki dopolnjujejo novinarske informacije jezikovnih programov in tako predstavljajo
molitveno pot, ki v različnih trenutkih dneva spremlja vse tiste, ki so povezani z
Radiom Vatikan. Namen liturgičnega programa je torej biti v pomoč vsem tistim, bolnim
ali drugim, ki ne morejo v cerkev, in tako ne morejo sodelovati pri evharistiji ali
drugih liturgičnih dogodkih. Preko radia in njegovih sredstev si njihov program prizadeva
ustvarjati občestvo, ki je nepogrešljivo za doživetje liturgičnega dogodka v vsej
njegovi duhovni polnosti in v povezanosti z brati in Bogom.
Začetki liturgičnega
programa Radia Vatikan segajo do 30. marca 1941. Tistega dne je bila obhajana sveta
maša za mir po svetu. Kmalu zatem se je začel redni tedenski prenos nedeljske svete
maše. Leta 1950 je radio prvič prenašal tudi molitev rožnega venca, in sicer ko ga
je v kapeli papeškega stanovanja molil papež Pij XII.
Prvi koraki uradne zgodovine
liturgičnega programa pa so se zgodili leta 1951. Tistega leta so se na željo Pija
XII. začele oddaje, ki so vsebovale molitev rožnega venca. Sledil je cikel kratkih
predavanj, ki jih je vodil p. Riccardo Lombardi. Leto dni zatem, 13. maja, je isti
papež vodil molitev rožnega venca, ki je bila prenašana neposredno iz prostorov Radia
Vatikan. Te oddaje so leta 1956 uradno postale vsakodnevne. Sprva je bila molitev
v italijanskem, kasneje pa v latinskem jeziku. V času pontifikata Janeza Pavla II.
je bila vsako prvo soboto v mesecu na programu molitev rožnega venca, ki jo je vodil
papež sam.
Po koncilu, 7. marca 1965, je papež Pavel VI. prvič obhajal sveto
mašo v italijanščini in Radio Vatikan je ta zgodovinski dogodek ponesel v svet. Pet
let zatem se je začel reden prenos nedeljske in praznične svete maše v latinščini,
ki je bil namenjen predvsem vernikom v Vzhodni Evropi, kjer katoličani niso mogli
svobodno izpovedovati svoje vere. Od leta 1973 dalje je sveta maša v latinskem jeziku
na programu vsakodnevno. V sedemdesetih letih se je začel tudi prenos nedeljske svete
maše v različnih vzhodnih obredih ter v litovskem in poljskem jeziku.
V leto
1980 segajo začetki prenašanja svete maše v kitajskem in ruskem jeziku. Prav tako
pa tudi vzhodni obredi, in sicer bizantinski ukrajinski obred, bizantinski romunski,
bizantinski slovanski, maronitski, obred v jeziku ge'ez, armenski obred ter nekaj
časa tudi kaldejski, malabarski, malankarski in koptski obred. Ta zgovoren izraz univerzalnosti
Cerkve je na valovih Radia Vatikan mogoče občutiti še danes.
Oktobra leta
1992 se je nato začela tudi sveta maša v angleškem jeziku, ki je namenjena vernikom
v Afriki, na Bližnjem in Daljnem Vzhodu. Liturgični program pa je v zadnjih letih
svojo ponudbo še dodatno razširil. Vključil je vsakodnevne hvalnice, večernice in
sklepnice. Prve so namenjene posvečevanju jutranjega časa, druge so dejanje zahvale,
tretje pa sklenejo dan. Poleg tega je nekaj časa v liturgičnem programu posvečeno
molitvi s cerkvenimi očeti. Pri vsakodnevni molitvi rožnega venca, ki se prenaša iz
kapele Radia Vatikan, pa v zadnjih letih sodelujejo tudi razne skupine vernikov, redovnikov
ali laikov.