Duhovne misli Benedikta XVI. za 4. adventno nedeljo

Evangelij 4. adventne nedelje nam predstavi oznanjenje (Lk 1,26-38), skrivnost h kateri se vračamo vsak dan, ko molimo Angelovo češčenje. S to molitvijo podoživljamo odločilen trenutek, ko je Bog potrkal na Marijino srce in z njenim 'da', začel v njej in po njej postajati meso. Glavna mašna prošnja 4. adventne nedelje je ista, kot jo vsak dan molimo na koncu Angelovega češčenja: »Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.« Nekaj dni pred božičnim praznikom smo povabljeni, da pogled usmerimo na neizrekljivo skrivnost, ki jo je Marija devet mesecev varovala v svojem deviškem telesu, na skrivnost Boga, ki je postal človek. To je prvi temelj odrešenja. Drugi je Jezusova smrt in vstajenje. Ta dva neločljiva temelja kažeta na en in edinstven Božji načrt: rešiti človeštvo in njeno zgodovino tako, da jo popolnoma prevzame s tem, da se naloži vse zlo, ki tare človeštvo.

Sedaj želim usmeriti pogled na lik svetega Jožefa. Današnji evangelij po svetem Luku predstavi Devico Marijo 'zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše' (Lk 1,27). Tudi evangelist Matej poudari pomen Jezusovega krušnega očeta, saj je bil po njem Jezus pred zakonom umeščen med Davidove potomce, da so se tako izpolnila Pisma, po katerih je bilo za mesija prerokovano, da bo 'Davidov sin'. Gotovo pa ta legalni vidik, ni bila vsa vloga, ki jo je Jožef imel. On je zgled pravičnega človeka, ki v popolnem soglasju s svojo ženo sprejme učlovečenega Božjega Sina ter bedi nad njegovim človeškim odraščanjem. Zato je morda dobro v dneh pred božičem vzpostaviti neke vrste duhovni pogovor s svetim Jožefom, ki nam bo pomagal v polnosti živeti to veliko skrivnost vere.

Vendar pa ima skrivnost zveličanja poleg zgodovinske tudi kozmično razsežnost. Bogoslužno besedilo pravi: 'Kristus je sonce milosti, ki s svojo svetlobo, preoblikuje in prižge vesolje, ki ga željno pričakuje'. Božični praznik je namreč umeščen v zimski solsticij oziroma zimski sončev obrat, ko se dnevi na severni polobli začnejo daljšati. Ob tem naj povem, morda vsi ne veste, da je trg svetega Petra neke vrste sončna ura. Senca velikega obeliska namreč poteka ob poldne po tlaku v smeri fontane pod tem oknom in ravno te dni leta je senca najdaljša. To nas spomni na vlogo astronomije za vsakodnevni ritem molitve. Angelovo češčenje namreč molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekdaj so po sončni uri vedeli, kdaj je res poldne in so si po njej nastavljali ure.

S pogledom se ponovno zazrimo v Marijo in Jožefa, ki pričakujeta Jezusovo rojstvo. Od njiju se naučimo skrivnosti zbranosti, da bomo lahko okušali veselje božiča. Pripravimo se, da bomo z vero sprejeli Odrešenika, ki prihaja, da bo z nami.

Audio: