Papež o sv. Janezu od Križa: Svetost ni naše delo, ampak je prepuščanje ljubezni

VATIKAN (sreda, 14. december 2011, RV) – Cerkev danes obhaja god sv. Janeza od Križa. Bil je duhovni prijatelj sv. Terezije Avilske, skupaj z njo je prenovil karmeličansko redovno družino. Leta 1926 je bil razglašen za cerkvenega učitelja. Papež Benedikt XVI. je februarja letos med eno izmed sredinih splošnih avdienc dejal, da je današnji svetnik poznan kot Doctor mysticus ali 'mistični učitelj'.

Janez od Križa se je rodil leta 1542 v vasici Fontiveros pri Avili. Po koncu šolanja se je odločil za redovno življenje in pritegnil ga je karmel. Leta 1567 je bil posvečen v duhovnika. Zatem je odšel v Medino del Campo, kjer se je prvič srečal s Terezijo. Razložila mu je svoj načrt prenove karmeličanskega reda tudi za moško vejo. Mladi duhovnik je ta načrt podprl. Prva hiša bosonogih karmeličanov je bila tako odprta 28. decembra 1568. Vendar pa karmeličanska prenova ni bila lahka. Janezu je prinesla veliko trpljenja. Predvsem boleč je bil dogodek leta 1577, ko so ga lastni sobratje po krivični obtožbi ugrabili in za več mesecev zadržali v priporu. Tam je bil izpostavljen pomanjkanju in telesnemu ter duhovnemu nasilju. Vendar pa je prav v tistem obdobju sestavil slavno Duhovno pesem. Kasneje so mu bile naložene vedno pomembnejše naloge v redu, postal je tudi provincialni vikar. Umrl je leta 1591.

Sveti oče je spregovoril o štirih njegovih najpomembnejših delih: Vzpon na goro Karmel, Temna noč, Duhovna pesem in Plamen žive ljubezni. V Duhovni pesmi sv. Janez predstavi pot očiščevanja duše, vse dokler le-ta ne začuti, da ljubi Boga z isto ljubeznijo, s katero On ljubi njo. To smer nadaljuje tudi Plamen žive ljubezni, ki podrobneje opisuje zedinjenje z Bogom. Vzpon na goro Karmel z vidika očiščevanja duše predstavi duhovno potovanje, ki je potrebno za vzpon na vrh krščanske popolnosti. Temna noč pa opisuje Božji poseg v ta proces očiščevanja duše. Po papeževih besedah je namen tega globokega mističnega nauka sv. Janeza od Križa pokazati zanesljivo pot do cilja svetosti oz. stanja popolnosti, h kateremu Bog kliče vse nas.

»Ob koncu nam ostaja vprašanje: Ali ima ta svetnik s svojo visoko mistiko, s to strmo potjo do vrha popolnosti, kaj povedati tudi nam, običajnim kristjanom, ki živimo v okoliščinah današnjega življenja? Da bi našli odgovor, se moramo predvsem zavedati, da življenje sv. Janeza od Križa ni bilo 'letanje na mističnih oblakih', ampak je bilo zelo trdo življenje, zelo praktično in oprijemljivo. Tako lahko razumemo, da potovanje s Kristusom, hoja s Kristusom, ni dodatna teža, ampak je nekaj popolnoma drugega: je luč, moč, ki nam pomaga nositi naše breme. Če človek v sebi najde to veliko luč, ljubezen, je to vera: biti ljubljeni od Boga in se pustiti ljubiti Bogu v Jezusu Kristusu. To prepuščanje ljubezni je luč, ki nam pomaga nositi vsakdanje breme. In svetost ni naše delo, ampak je prav to, sicer težavno odpiranje: odpreti okna naše duše, da bo Božja luč lahko vstopila, in ne pozabiti Boga, ker je prav v odprtosti za njegovo luč tudi moč, veselje odrešenih.«

Audio: