V petek v Stični odprtje razstave: Sakralna dela Ivana Groharja

SLOVENIJA (torek, 13. december 2011, RV) – V Muzeju krščanstva na Slovenskem v cistercijanskem samostanu v Stični bodo v petek, 16. decembra 2011, ob 18.00, odprli razstavo z naslovom Sakralna dela Ivana Groharja ob 100. obletnici umetnikove smrti in ob 110. obletnici Groharjevega dela za trnovsko cerkev v Ljubljani. Poklicali smo avtorico rastave, mag. Natašo Polajnar Frelih, direktorico Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični, ki je za Radio Vatikan predstavila slikarja Ivana Groharja ter razstavo, ki so jo v Stični pripravili.

Audio:


O razstavi »Sakralna dela Ivana Groharja: ob 100. obletnici umetnikove smrti in ob 110. obletnici Groharjevega dela za trnovsko cerkev v Ljubljani v Muzeju krščanstva na Slovenskem, Stična, 16. december 2011–16. januar 2012

Avtorica razstave: mag. Nataša Polajnar Frelih
Razstavo smo postavili v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane.
Razstavo in natis publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.
Opus likovnih del Ivana Groharja obsega prek 70 slik s sakralno vsebino. Na razstavi v Muzeju krščanstva na Slovenskem bomo predstavili predvsem Groharjeva sakralna dela, ki jih hranijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Na ogled bo šest Groharjevih osnutkov za nerealizirano poslikavo prezbiterija v trnovski cerkvi v Ljubljani (1901), od katere letos mineva 110 let, in nekatera druga dela s sakralno vsebino. Javnosti bo predstavljena znova odkrita slika Sv. Neža (1897) iz zasebne zbirke, v pregled Groharjevih sakralnih del pa bo prvič uvrščena slika Sv. Frančišek Ksaver krščuje črnega dečka (okoli 1897), ki jo hranimo v našem muzeju.


Ivan Grohar (Spodnja Sorica, 1867 – Ljubljana, 1911)
Življenjepis

Ivan Grohar se je rodil 15. junija 1867 v Spodnji Sorici št. 15 (nekdanje župnišče) gostaču Andreju Groharju in Neži Jenšterle. Otroštvo je preživel kot pastir, hlapec in drvar. Da ima mladi Grohar umetniški talent, sta opazila učitelj Pitamic in soriški župnik Anton Jamnik.

Prvo slikarsko znanje je Grohar pridobival v ateljeju cerkvenega slikarja Matije Bradaška v Kranju, slikarsko pot pa je nadaljeval v Zagrebu, v Gradcu, v Münchnu. Njegovo razvoj v slikarstvu je močno zaznamovalo poznanstvo s slikarjem Rihardom Jakopičem, s katerim se je prvič srečal leta 1897. V svojih delih se je vedno bolj nagibal k impresionističnemu slikanju narave in človeka.

Ivan Grohar je razstavljal na številnih razstavah v Ljubljani, na Dunaju, v Beogradu, Berlinu, Londonu, Sofiji, Varšavi, v Krakovem. Bil je med glavnimi pobudniki za prodor slovenskih umetnikov v tujini in za uveljavitev impresionističnega slikarstva na Slovenskem.

V letu njegove smrti mu je februarja 1911 Deželni odbor po posredovanju dr. J. E. Kreka in R. Jakopiča končno odobril 2000 kron podpore za potovanje v Italijo. Za Groharja je bil dan, ko je izvedel, da je prejel štipendijo, zagotovo eden najlepših v njegovem življenju. Bil je na pragu uresničitve svoje največje želje, odpotovati v Italijo in v deželi umetnosti izpopolnjevati svoj slikarski talent. A te načrte mu je prekrižala bolezen. Zaradi dolgoletnega pomanjkanja, stradanja, neurejenih življenjskih razmer je zbolel za jetiko. Po mesecu in pol bivanja v Deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl v sredo, 19. aprila, ob 23.30, star 43 let.

Pokopali so ga dva dni kasneje na tedaj novem ljubljanskem pokopališču sv. Križa (današnje Žale). Groharjev grob pa je bil še tri leta po smrti brez križa, zapuščen je ostal več desetletij, vmes je bil celo prekopan. Leta 1939 pa so domnevne slikarjeve posmrtne ostanke vendarle prenesli na Navje za Bežigradom, kjer so v arkadah na vzhodu nekdanjega osrednjega ljubljanskega pokopališča urejali gaj zaslužnih slovenskih mož. Tam se njegov grob nahaja še danes.


Groharjeva sakralna dela

Ivan Grohar je poleg Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matije Jame eden od štirih znamenitih slovenskih impresionistov. Svojo slikarsko pot pa je začel kot cerkveni slikar. Tik pred iztekom 19. stoletja se je vedno bolj uveljavil med cerkvenimi naročniki.

K temu je zagotovo prispevalo naročilo generalnega vikarja J. Flisa za dve sliki za stranska oltarja nove cerkve na Brezjah leta 1899: sliko sv. Antona Padovanskega in sv. Antona Puščavnika. Po uspešno končanem delu za Brezje mu je Društvo za krščansko umetnost priskrbelo vrsto naročil. Leta 1900 je ljubljanski škof A. B. Jeglič pri njem naročil sliko Srce Jezusovo. Leto pozneje je škof za svoj rojstni kraj Begunje na Gorenjskem naročil še repliko. Leta 1901 je Grohar naslikal sliko sv. Štefana za glavni oltar župnijske cerkve v Ribnici na Dolenjskem. V istem letu je dobil naročilo za poslikanje trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika v Ljubljani. Če ne bi zaradi intrig in spletk izgubil tega dela, bi Slovenci s to poslikavo prav gotovo dobili eno najboljših del na področju cerkvenega stenskega slikarstva ob prelomu stoletja. S freskami je okrasil župnijski cerkvi v Logu pod Mangartom in v Libušnjah na Primorskem.


Groharjevo delo za trnovsko cerkev v Ljubljani (1901, nerealizirano) 2011– 100. obletnica od naročila

Spomladi leta 1901 je Grohar dobil naročilo za poslikavo prezbiterija in kupole cerkvene ladje po potresu obnovljene trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika v Ljubljani. Grohar je poln ustvarjalne moči in na poti, da postane pomemben cerkveni slikar, za njeno poslikavo pripravil več osnutkov. Odbor Društva za krščansko umetnost je njegove skice in načrte odobril, zaradi zakulisnih kritik in pritiskov strankarsko zavedenih kritikov in zavistnežev pa je delo pozneje izgubil. Že naslikano prvo kompozicijo, ki je prikazovala Janeza Krstnika kot pridigarja ob reki Jordan, so morali še v istem letu prebeliti. Izguba naročila in afera, ki je ob tem nastala, je za Groharja pomenila velik moralni, psihični in materialni udarec.

Šest osnutkov oziroma dva kompleta barvnih skic za to poslikavo danes hranijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Osnutki so naslikani v realističnem slogu, v tehniki olje na papir. Kažejo nam za Groharja kar nenavadno živ kolorit, figuralna zasnova je izredno dognana in domiselna. Upodobljeni so prizori iz življenja sv. Janeza Krstnika. Od leta 1999, ko je bila trnovska cerkev temeljito restavrirana, je Groharjeva edina realizirana freska »sv. Janez Krstnik kot pridigar ob reki Jordan« ponovno vidna.

Mag. Nataša Polajnar Frelih