V zavedanju, da je Radio Vatikan papežev radio, je tretjina hrvaškega programa posvečena
njegovemu sporočilu in življenju Cerkve. S stališča radia vesoljne Cerkve, ki ima
lastno identiteto, drugačno od identitete drugih sredstev družbenega obveščanja posameznih
Cerkva, pa njihov program obravnava tudi dogodke, ki so povezani z družbenimi, kulturnimi
in političnimi razmerami, vkolikor le-te vplivajo na življenje vernikov in njihova
razmišljanja, še posebej v hrvaški državi. Pri tem si pomagajo s pregledom tiska in
elektronskih medijev, tako hrvaških kot tujih. Na ta način poslušalcem ne podajajo
le informacij, temveč jih tudi spodbudijo k premišljevanju.
Vsak teden nekaj
časa posvetijo verski kulturi, in sicer z recenzijami knjig, ki jih izdajo katoliški
založniki. Ob sobotah in na predvečer praznikov je del njihove oddaje rezerviran za
liturgični komentar. Za svoje poslušalce izbirajo različne časopisne članke, ki zadevajo
vero, pravičnost ali družbeno pravičnost in jih prilagodijo za radijsko obliko. Včasih
najdejo tudi članke in razprave, ki jih lahko nato uporabijo kot priložnost, da poslušalce
učijo, kako živeti in se soočati z različnimi mnenji. Poleg tega si glede na možnosti
prizadevajo tudi, da bi poslušalci lahko slišali vtise oseb, ki pridejo na papeževe
avdience in še posebej škofov, ki pridejo na obisk v Rim, pa tudi drugih predstavnikov
hrvaških cerkvenih ustanov, kadar so le-ti v Italiji.
Kar zadeva zgodovino
hrvaškega programa Radia Vatikan, so se prve besede v hrvaščini zaslišale 15. marca
1931, le 33 dni po ustanovitvi. Ob 40. obletnici okrožnice Leona XIII. Rerum novarum
(Nove stvari), je namreč papež Pij XI. vernikom po vsem svetu namenil sporočilo
v trinajstih jezikih, med katerimi je bil tudi hrvaški. Redno je hrvaški program začel
delovati okoli šestnajst let kasneje oziroma 21. decembra 1947. To se je zgodilo zahvaljujoč
prizadevanju msgr. Mađereca, rektorja hrvaškega kolegija sv. Hieronima v Rimu. Tistega
leta je Sveti sedež namreč želel vključiti nove programe za dežele, ki so bile pod
komunistično oblastjo in so čutile globoko potrebo, da bi slišale papeževe besede
vere in tolažbe. Sprva so bile hrvaške oddaje na programu dvakrat na teden, od leta
1954 dalje pa štirikrat. Vse od začetka delovanja, v dolgih letih diktature, je komunistična
oblast na vse načine poskušala ovirati prenašanje, oddaje pa so kljub temu sčasoma
postale del vsakodnevnega programa.
Ko je Hrvaška sredi devetdesetih let ponovno
pridobila neodvisnost, se je s tem povrnila tudi svoboda in volja do prenove po temačnih
časih komunistične strahovlade in vojne. Takrat so v državi nastali novi katoliški
mediji. Hrvaški program Radia Vatikan sedaj tako povzema več radijskih postaj na Hrvaškem
ter v Bosni in Hercegovini. Slišati pa ga je mogoče tudi v sosednjih državah. Na ta
način še bolje predstavlja močno vez z vesoljno Cerkvijo.