S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 11. december 2011, RV) – »Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). S temi besedami iz knjige Razodetja je sveti oče nagovoril vernike, ki so se na praznik brezmadežnega spočetja device Marije zbrali na Španskem trgu v Rimu in počastili kip Brezmadežne.

Žena, ogrnjena s soncem
Papež je dejal, da je »žena, ogrnjena s soncem«, devica Marija, ki je povsem obdana z Božjo svetlobo, saj z vsem svojim bitjem živi v Bogu in je »polna milosti«. Pod njenimi nogami je luna, ki je simbol »smrti in smrtnosti«. Marija je namreč v polnosti pridružena zmagi Jezusa Kristusa, svojega sina, nad grehom in smrtjo. To se izraža v dveh velikih skrivnostih njenega življenja: v brezmadežnem spočetju in vnebovzetju, ko je bila z dušo in telesom pridružena Božji slavi. Toda tudi celo njeno zemeljsko življenje je bilo zmaga nad smrtjo, kajti posvetila ga je služenju Bogu, popolnoma se je podarila Njemu in bližnjemu. Zato je Marija sama po sebi »hvalnica življenja«.

Papež: »Tudi nam je podarjena polnost milosti«
»Tudi nam je podarjena »polnost milosti«, ki jo moramo izžarevati v svojem življenju, kajti Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa – kot piše sv. Pavel – nas je blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom in nas je pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bili sveti in brezmadežni… vnaprej nas je določil, naj bomo njegovi posinovljeni otroci«, je dejal Benedikt XVI. na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, in sicer v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovo čaščenje. Versko resnico o brezmadežnem spočetju Device Marije po papeževih besedah vsebujejo tudi pozdravne besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo ljubezni Boga, ki nam je želel ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po učlovečenem edinorojenem Sinu, umrlem in vstalem.

Da bi bili luč za druge
»Bog nas nikoli ne pozabi, a obenem želi, da tudi mi ne pozabimo njega,« je dejal papež prebivalcem italijanskega mesta Gubbio, preden je prižgal največje božično drevo na svetu. Papež je zaželel, da bi nas božično drevo spominjalo, kako tudi mi potrebujemo luč, ki bi razsvetljevala pot našega življenja in nam dajala upanje, predvsem v tem našem času, v katerem čutimo težo problemov in trpljenja. Luč, ki zares lahko razsvetli naše srce in nam da trdno in varno upanje, je Dete Jezus, ki ga ob božiču motrimo v preprosti in revni votlini. Gospod je namreč blizu vsakemu med nami in nas prosi, da ga ponovno sprejmemo v svoje življenje, prosi, da ga imamo radi, da mu zaupamo, da čutimo njegovo prisotnost, čutimo, da nas spremlja, podpira in nam pomaga. Benedikt XVI. je še zaželel, da bi vsak med nami znal v okolje, kjer živi, prinašati vsaj malo luči: v družino, na delovno mesto, v države in kraje kjer biva. »Da bi vsak bil luč za tistega, ki je ob njem; da bi izstopil iz svojega egoizma, ki pogostokrat zapira srce in nas sili, da mislimo le nase; da bi drugemu naklonil nekoliko pozornosti, nekoliko ljubezni. Vsaka mala gesta dobrote je kot luč tega velikega drevesa: skupaj z ostalimi lučmi lahko razsvetljuje temo noči, tudi tiste najtemnejše,« je še dejal Benedikt XVI.

Moliti z otroškim zaupanjem
»Molitev nas odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost, ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo v naporih na naši poti,« je dejal papež med sredino splošno avdienco. Po Jezusovem zgledu se tudi mi v molitvi lahko obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter ga kličemo z imenom Oče, Abba. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo in mu govorimo. Sveti oče je tudi povedal, da se Božje razodetje ne odvija po zemeljski logiki. »Bog je uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili ravno 'mali'. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem… Skupaj s Kristusom in v Kristusu tudi mi prosimo, da bi vstopili v uglašenost z Očetovo voljo ter tako tudi mi postali njegovi otroci,« je dejal papež »Čistost srca je tista, ki omogoča, da v Jezusu Kristusu prepoznamo Božje obličje, imeti preprosto srce otroka, brez domišljavosti nekoga, ki se zapre vase in misli, da ne potrebuje nikogar, niti Boga,« je dejal papež.

Ljubiti bližnjega je izraz Božje ljubezni
»V času velikim sprememb, vztrajne gospodarske negotovosti, težav na področju dela, se Cerkev čudi dolžna oznanjati Kristusovo sporočilo,« je dejal papež predstavnikom italijanskih zadrug in zadružnih kreditnih bank. Poudaril je, da se morajo katoliške zadruge zavedati pomembnosti svoje vloge pri oznanjevanju Kristusovega sporočila. »Ostanite zvesti evangeliju in nauku Cerkve,« je pozval papež. »V evangeliju je klic k ljubezni do bližnjega tesno povezan z zapovedjo o ljubezni do Boga iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo (Mr 12,29-31). Za kristjana ljubiti bližnjega torej ni preprosto človekoljubje, ampak je izraz Božje ljubezni in mora biti zato osnovano na resnični ljubezni do Boga.« Le tako lahko drugi ob srečanjih s kristjani izkusijo skrbnost in nežnost nebeškega Očeta. In le tako lahko prinašajo žarek upanja v temo. Tudi v svetu ekonomije in dela je za življenje v ljubezni nujno zajemati iz izvira intenzivnega odnosa z Bogom, je še poudaril sveti oče. Ta odnos pa krepita poslušanje njegove Besede in hranjenje z evharistijo.

Audio: