VATIKAN (nedelja, 11. december 2011, RV) – »Na nebu se je prikazalo veliko
znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec
dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). S temi besedami iz knjige Razodetja je sveti oče
nagovoril vernike, ki so se na praznik brezmadežnega spočetja device Marije zbrali
na Španskem trgu v Rimu in počastili kip Brezmadežne.
Žena, ogrnjena s
soncem Papež je dejal, da je »žena, ogrnjena s soncem«, devica Marija,
ki je povsem obdana z Božjo svetlobo, saj z vsem svojim bitjem živi v Bogu in je »polna
milosti«. Pod njenimi nogami je luna, ki je simbol »smrti in smrtnosti«.
Marija je namreč v polnosti pridružena zmagi Jezusa Kristusa, svojega sina, nad grehom
in smrtjo. To se izraža v dveh velikih skrivnostih njenega življenja: v brezmadežnem
spočetju in vnebovzetju, ko je bila z dušo in telesom pridružena Božji slavi. Toda
tudi celo njeno zemeljsko življenje je bilo zmaga nad smrtjo, kajti posvetila ga je
služenju Bogu, popolnoma se je podarila Njemu in bližnjemu. Zato je Marija sama po
sebi »hvalnica življenja«.
Papež: »Tudi nam je podarjena
polnost milosti« »Tudi nam je podarjena »polnost milosti«, ki jo
moramo izžarevati v svojem življenju, kajti Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa – kot
piše sv. Pavel – nas je blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom in nas je pred
stvarjenjem sveta izvolil, da bi bili sveti in brezmadežni… vnaprej nas je določil,
naj bomo njegovi posinovljeni otroci«, je dejal Benedikt XVI. na praznik Marijinega
brezmadežnega spočetja, in sicer v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovo čaščenje.
Versko resnico o brezmadežnem spočetju Device Marije po papeževih besedah vsebujejo
tudi pozdravne besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo,
Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo
ljubezni Boga, ki nam je želel ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom,
in sicer po učlovečenem edinorojenem Sinu, umrlem in vstalem.
Da bi bili
luč za druge »Bog nas nikoli ne pozabi, a obenem želi, da tudi mi ne pozabimo
njega,« je dejal papež prebivalcem italijanskega mesta Gubbio, preden je prižgal
največje božično drevo na svetu. Papež je zaželel, da bi nas božično drevo spominjalo,
kako tudi mi potrebujemo luč, ki bi razsvetljevala pot našega življenja in nam dajala
upanje, predvsem v tem našem času, v katerem čutimo težo problemov in trpljenja. Luč,
ki zares lahko razsvetli naše srce in nam da trdno in varno upanje, je Dete Jezus,
ki ga ob božiču motrimo v preprosti in revni votlini. Gospod je namreč blizu vsakemu
med nami in nas prosi, da ga ponovno sprejmemo v svoje življenje, prosi, da ga imamo
radi, da mu zaupamo, da čutimo njegovo prisotnost, čutimo, da nas spremlja, podpira
in nam pomaga. Benedikt XVI. je še zaželel, da bi vsak med nami znal v okolje, kjer
živi, prinašati vsaj malo luči: v družino, na delovno mesto, v države in kraje kjer
biva. »Da bi vsak bil luč za tistega, ki je ob njem; da bi izstopil iz svojega
egoizma, ki pogostokrat zapira srce in nas sili, da mislimo le nase; da bi
drugemu naklonil nekoliko pozornosti, nekoliko ljubezni. Vsaka mala gesta dobrote
je kot luč tega velikega drevesa: skupaj z ostalimi lučmi lahko razsvetljuje temo
noči, tudi tiste najtemnejše,« je še dejal Benedikt XVI.
Moliti z otroškim
zaupanjem »Molitev nas odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost,
ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo
v naporih na naši poti,« je dejal papež med sredino splošno avdienco. Po
Jezusovem zgledu se tudi mi v molitvi lahko obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter
ga kličemo z imenom Oče, Abba. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako
priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi
sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo
in mu govorimo. Sveti oče je tudi povedal, da se Božje razodetje ne odvija po zemeljski
logiki. »Bog je uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili
ravno 'mali'. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem… Skupaj
s Kristusom in v Kristusu tudi mi prosimo, da bi vstopili v uglašenost z Očetovo voljo
ter tako tudi mi postali njegovi otroci,« je dejal papež »Čistost srca je tista,
ki omogoča, da v Jezusu Kristusu prepoznamo Božje obličje, imeti preprosto
srce otroka, brez domišljavosti nekoga, ki se zapre vase in misli, da ne potrebuje
nikogar, niti Boga,« je dejal papež.
Ljubiti bližnjega je izraz Božje
ljubezni »V času velikim sprememb, vztrajne gospodarske negotovosti,
težav na področju dela, se Cerkev čudi dolžna oznanjati Kristusovo sporočilo,«
je dejal papež predstavnikom italijanskih zadrug in zadružnih kreditnih bank. Poudaril
je, da se morajo katoliške zadruge zavedati pomembnosti svoje vloge pri oznanjevanju
Kristusovega sporočila. »Ostanite zvesti evangeliju in nauku Cerkve,« je pozval
papež. »V evangeliju je klic k ljubezni do bližnjega tesno povezan z zapovedjoo ljubezni do Boga iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo(Mr 12,29-31). Za kristjana ljubiti bližnjega torejni preprosto
človekoljubje, ampak je izraz Božje ljubezni in mora biti zato osnovano na resničniljubezni do Boga.« Le tako lahko drugi ob srečanjih s kristjani izkusijo
skrbnost in nežnost nebeškega Očeta. In le tako lahko prinašajo žarek upanja v temo.
Tudi v svetu ekonomije in dela je za življenje v ljubezni nujno zajemati iz izvira
intenzivnega odnosa z Bogom, je še poudaril sveti oče. Ta odnos pa krepita poslušanje
njegove Besede in hranjenje z evharistijo.