Benedikt XVI. ponovno povabil k čuječnosti ter k veselem pričakovanju Gospodovega
prihoda
VATIKAN (nedelja, 11. december 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo
3. adventno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja ponovno povabil k čuječnosti
ter razložil, v čem je krščansko veselje h kateremu nas spodbuja apostol Pavel. Po
molitvi je sveti oče blagoslovil Jezuščke, ki jih bo okoli 5000 otrok danes zbranih
na trgu sv. Petra poneslo v rimske šole, župnije, oratorije ter jih pred božičem položilo
v jaslice.
Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo dejal: »Bogoslužna besedila
tega obdobja adventnega časa nas ponovno vabijo, naj živimo v pričakovanju Jezusa,
naj ne odnehamo pričakovati njegov prihod, da bomo tako ostali v drži odprtosti in
pripravljenosti srečati se z Njim. Kristjan je poklican, da se vedno vadi v budnosti
srca, vsak dan življenja, še posebej pa v tem času, ko se z veseljem pripavljamo na
božično skrivnost. Zunanje okolje nam namreč ponuja običajna komercialna sporočila,
ki jih je letos manj zaradi ekonomske krize. Kristjan je povabljen živeti adventni
čas tako, da se ne pusti rastresti lučkam, saj bo tako znal dati pravo vrednost stvarem
in usmeril notranji pogled na Kristusa. Če bomo vztrajali 'čuječi v molitvi in
veseli v prepevanju njegove slave', bodo naše oči sposobne prepoznati v Njem pravo
luč sveta, ki prihaja razsvetliti našo temo.
Še posebej pa nas bogoslužje današnje
nedelje, ki jo imenujemo Gaudete (Veselite se), vabi k veselju, k veseli, ne žalostni
čuječnosti. 'Gaudete in Domino semper' piše apostol Pavel, 'Veselite se
v Gospodu zmeraj' (Flp 4,4). Resnično veselje ni sad razvedrila, če ga razumemo
v etimološkem smislu besede di-vertere, kar pomeni, biti izven dolžnosti življenja
in odgovornosti. Resnično veselje je v nečem globljem. Gotovo, v pogosto divjih ritmih
vsakdanjega življenja je potrebno imeti čas za počitek, sprostitev, a pravo veselje
je v odnosu z Bogom. Kdor je v svojem življenju srečal Kristusa, okuša v svojem srcu
vedrino in veselje, ki ju nihče in nobena okoliščina ne more odvzeti. To je zelo dobro
razumel sveti Avguštin. Svoje isaknje resnice, miru, veselja, ki jih je zaman iskal
v številnih stvareh, povzame v znanem reku, da je človekovo srce nemirno in ne najde
vedrine ter miru, dokler ne najde počitka v Bogu. Resnično veselje ni bežno stanje
duše, tudi se ga ne doseže z lastnim prizadevanjem, temveč je dar, ki se porodi v
srečanju z živim Jezusom. Je v tem, da mu v nas napravimo prostor, da sprejmemo Svetega
Duha, ki vodi naše življenje. K temu nas vabi apostol Pavel, ko pravi: 'Sam Bog
miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in
telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus'
(1Tes 5,23). V tem adventnem času poživimo gotovost, da je Gospod prišel med nas ter
nenehno obnavlja svojo navzočnost s tolažbo, ljubeznijo in veseljem. Zaupajmo mu,
zatrjuje sv. Avguštin, ki je sam to okusil: 'Gospod nam je bliže kot smo mi samemu
sebi interior intimo meo et superior summo meo’.
Brezmadežni Devici
zaupajmo našo pot, saj se njen duh raduje v Bogu, njenem Zveličarju. Naj ona vodi
naša srca v veselem pričakovanju Jeusovega prihoda, v pričakovanju, bogatem z molitvami
in dobrimi deli.