Duhovne misli Benedikta XVI. za 3. adventno nedeljo
Tretjo adventno nedeljo imenujemo tudi 'Domenica gaudete''veselite se',
saj uvodni spev v sveto mašo povzame stavek apostola Pavla, ki ga je zapisal v pismu
Filipljanom: 'Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se' in
takoj zatem poda vzrok: 'Gospod je blizu' (Flp 4,4-5). Poglejte to je razlog
veselja. Toda kaj vendar pomeni, da je 'Gospod blizu'? V kakšnem smislu moramo
razumeti to Božjo bližino? Apostol Pavel v trenutku, ko piše kristjanom v Filipe,
misli na Kristusovo vrnitev ter vabi k veselju, saj bo zagotovo prišel. Pa vendar,
prav tako sv. Pavel v svojem pismu Tesaloničanom opozarja, da nihče ne pozna trenutka
Gospodovega prihoda (prim. 1Tes 5,1-2), in tako odvrača od vsake panike, kot da bo
Gospod takoj prišel (prim. 1Tes 5,1-2). Tako je že tedaj Cerkev, rasvetljena od Svetega
Duha, vedno bolj razumela, da pri Božji bližini ne gre za vprašanje kraja in časa,
temveč ljubezni, saj ljubezen zbližuje. Bližajoči se božič nas bo spomnil na to temeljno
resnico vere, ko bomo pred jaslicami okušali krščansko veselje ter zrli v novorojenem
Jezusu obličje Boga, ki je iz ljubezni postal naš bližnji.
Današnji evangelij
nam predstavi Janeza Krstnika, katerega vse življenje je bilo osredotočeno na Kristusa.
Janez Krstnik je bil namreč predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani učlovečeno
Besedo. S tem bi se izpolnile napovedi prerokov od katerih je bil on največji, saj
je bil poklican, da pripravi pot pred Mesijem. Glas o preroku, ki je krščeval, je
narastel do te mere, da so se mnogi spraševali, če ni morda on Mesija. Toda on je
to odločno zavračal: 'Jaz nisem Mesija' (Jn 1,20).
Benedikt XVI. je
v apostolski spodbudi Africae Munus zapisal: 'Oznanjanje Vesele novice poraja v Cerkvi
nove izrazne oblike primerne potrebam časa, kulturam ter pričakovanjem ljudi. Saj
Sveti Duh tudi v Afriki vnema može in žene, ki se zbirajo v različnih združenjih,
gibanjih ter skupnostih, da posvetijo svoje življenje širjenju evanglija Jezusa Kristusa.
Kakor opominja apostol narodov: 'Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse
preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite'
(1Tes 5,19-22).
Človek je popolnoma izviren glede na druga živa bitja, ki so
na zemlji. Je edini in edinstven osebek, obdarjen z razumom in svobodno voljo. Istočasno
in neločljivo živi telesno in duhovno razsežnost. O tem pravi tudi današnje berilo
iz Prvega pisma Tesaloničanom: 'Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni.
In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler
ne pride naš Gospod Jezus Kristus' (1Tes 5,23).
Molitev je bila od vedno
osnovna drža Kristusovih učencev, saj ohranja njihovo vsakodnevno življenje poslušnosti
Božji volji. O tem piše apostol Pavel Tesaloničanom, v svojem prvem pismu: 'Zmeraj
se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v
Kristusu Jezusu glede vas' (1Tes 5,16-18). Kristjanova molitev je namreč udeležba
pri Jezusovi molitvi, ki izraža najodličnejšo sinovsko izkušnjo, kakor to potrjujejo
besede Očenaša. To je molitev družine, nas Božjih otrok, bratov in sester,
ki govorimo istemu Očetu. Biti v drži molitve pa istočasno pomeni odpreti se bratstvu.
Odprimo se torej temu bratstvu saj smo otroci edinega nebeškega Očeta, da bomo tako
pripravljeni za odpuščanje in spravo.