Papež med splošno avdienco: Obrniti se na Boga Očeta z otroškim zaupanjem

VATIKAN (sreda, 7. december 2011, RV) – Papež je med današnjo splošno avdienco vernikom približal Jezusovo hvalnico, o kateri beremo v 10 poglavju Evangelija po Luku: »Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: ''Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti''« (Lk 10,21-22). Benedikt XVI. je izpostavil, da se tudi mi lahko v molitvi obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter ga kličemo z imenom Oče, Abba. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo in mu govorimo. »Molitev,« je dejal papež, »nas odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost, ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo v naporih na naši poti.«

Sveti oče je med katehezo izpostavil nekatere vidike Jezusove molitve, o kateri poleg Luke govori tudi evangelist Matej. Kot je dejal papež, Jezus z besedami »Slavim te, Oče« izrazi svoje popolno priznanje delovanja Boga Očeta, obenem pa tudi svoj zavestni in vesel pristanek na Očetov načrt. »Hvalnica veselja je vrh molitvene poti, v kateri se jasno pokaže globoka in tesna povezanost Jezusa z življenjem Očeta v Svetem Duhu ter se izraža njegovo božansko sinovstvo,« je dejal papež. Nadaljeval je, da Jezus Boga imenuje Oče, kar izraža njegovo gotovost v to, da je Sin, da je v tesnem in stalnem občestvu z Njim, kar je tudi središčna točka in vir vsake Jezusove molitve. Jezus tudi poudari, da samo Sin zares pozna Očeta in tako pokaže, da pravo poznavanje Boga predpostavlja občestvo z Njim.

Jezus Očeta nato poimenuje še z drugim nazivom: »Gospod neba in zemlje.« Tako povzame vero v stvarjenje sveta in spomni na besede iz Geneze: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (Mz 1,1). Jezus tako z molitvijo osveži biblično pripoved o zgodovini Božje ljubezni do človeka, ki se začne s stvarjenjem sveta. »Jezus se umesti v to zgodovino ljubezni, katere vrh je in dopolnitev,« je dejal papež. »V njegovi izkušnji vere, je Sveto pismo razsvetljeno in ponovno oživi v svoji polnosti kot oznanilo Božje skrivnosti in kot odgovor spremenjenega človeka.«

Jezus v svoji molitvi izrazi veselje, da je Oče svoje skrivnosti »prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem«. Božje razodetje se ne odvija po zemeljski logiki, je dejal papež. »Bog je uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili ravno 'mali'. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem.« Od tukaj prihajajo tudi besede v Očenašu: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« »Skupaj s Kristusom in v Kristusu tudi mi prosimo, da bi vstopili v uglašenost z Očetovo voljo ter tako tudi mi postali njegovi otroci,« je dejal papež in dodal, da Jezus v tej hvalnici izrazi svojo željo, da bi v svoje sinovsko poznavanje Očeta vključil vse tiste, ki jih želi Oče narediti soudeležene, in tisti, ki sprejmejo ta dar, so 'mali'. O tej majhnosti Jezus govori v blagrih: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). »Čistost srca je tista, ki omogoča, da v Jezusu Kristusu prepoznamo Božje obličje,« je izpostavil sveti oče, »imeti preprosto srce otroka, brez domišljavosti nekoga, ki se zapre vase in misli, da ne potrebuje nikogar, niti Boga.«

Benedikt XVI. je med drugim izpostavil še dva elementa Jezusove molitve. Evangelist Luka jo začne z besedami: »Jezus se je razveselil v Svetem Duhu.« Jezus se torej veseli iz svoje notranjosti in globine in to je občestvo spoznanja in ljubezni z Očetom, polnost Svetega Duha. »Jezus tudi nas vabi, da se odpremo za luč Svetega Duha, kajti ''ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi… v skladu z Božjo voljo'' (Rm 8,26-27),« je pozval papež. V Matejevem evangeliju pa Jezusovi hvalnici sledi še poziv: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28). Jezus nas prosi, da pridemo k njemu, ki je resnična modrost, k njemu, ki je »krotak in v srcu ponižen«, ponuja nam svoj »jarem«, pot evangelijske modrosti, ki ni doktrina ali etični predlog, ampak je Oseba, ki jo je treba slediti: je on sam, edinorojeni Sin, ki je v popolnem občestvu z Očetom, je še dejal Benedikt XVI.

Audio: