Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije
Med liturgijo današnjega praznika beremo Evangelij oznanjenja (Lk 1,26-38), ki vsebuje
pogovor med angelom Gabriejelom in Devico. »Razveseli se, milosti polna, Gospod
je s teboj«, pravi Božji poslanec in tako razkrije Marijino najglobljo identiteto,
njeno ime, če tako rečemo, po katerem jo Bog pozna: 'milosti polna'. Ta izraz, nam
tako domač že od otroštva, saj ga izgovorimo vsakič, ko molimo Zdravo Marijo, razloži
skrivnost, ki jo danes obhajamo. Marijo je namreč od trenutka, ko sta jo spočela njena
starša, Bog še posebej vzljubil, saj jo je v svojem večnem načrtu izbral za mater
svojega učlovečenega Sina in jo tako obvaroval izvirnega greha. Zato jo je Angel nagovoril
s tem imenom, ki dobesedno pomeni: »od vedno napolnjena z Božjo ljubeznijo«,
njegovo milostjo.
Skrivnost Božje milosti je Marijo objela že od prvega trenutka
njenega bivanja in jo pripravljala tako, da je ni okužil izvirni greh, ker bo postala
Odrešenikova Mati. Ko zremo Njo, odkrivamo veličino in lepoto Božjega načrta za vsakega
človeka: da bi postali po podobi našega Stvarnika v ljubezni sveti in brezmadežni.
Zares velik dar je imeti za mater Brezmadežno Marijo! Mati, ki odseva lepoto in prosojnost
Božje ljubezni. Pri tem pa pomislim na današno mladino, ki odrašča v času nasičenim
s sporočili, ki propagirajo lažne modele sreče.
Skrivnost Brezmadežnega spočetja
je vir notranje luči, upanja in tolažbe. Sredi preizkušenj življenja, še posebno nasprotovanj,
ki jih človek doživlja bodisi v sebi bodisi okoli sebe, nam Marija, Kristusova Mati
pravi, da je Milost večja od greha, da je Božje usmiljenje močnejše od zla, ki se
razodeva na različne načine v medsebojnih odnosih in v dogodkih. To zlo ima svoje
korenine v ranjenem, bolnem človekovem srcu, ki pa se ne more samo ozdraviti. Sveto
pismo nam razodeva, da je na začetku vsakega zla neposlušnost Božji volji, ter da
je smrt na zemlji zato, ker je človekova svobodna volja podlegla Hudičevi skušnjavi.
Toda Bog ni odnehal v svojem načrtu ljubezni in življenja: preko dolge in potrpežljive
poti sprave je pripravil novo in večno zavezo ter jo je zapečatil s krvjo svojega
Sina, ki pa se je, da bi lahko sebe dal v zadoščenje, »rodil iz žene« (Gal
4,4). Ta žena, Devica Marija, je bila v naprej deležna zveličavne smrti svojega Sina
in je bila od svojega spočetja obvarovana okuženosti s krivdo. Zato nam lahko s svojim
brezmadežnim srcem pravi: zaupajte se Jezusu, On vas bo rešil.
Ob tem prazniku
se želimo zahvaliti Gospodu za veliko znamenje Njegove dobrote, da nam je podaril
Marijo, svojo Mater in Mater Cerkve. Prosimo ga, da postavi Marijo na našo pot kot
luč, ki bo pomagala tudi nam postati luč in da bomo lahko to luč prinašali v noči
zgodovine.