Rimski trg poimenovali po katoliškem združenju Kolumbovi vitezi
VATIKAN (torek, 6. december 2011, RV) – Eden od rimskih trgov bo od danes
naprej poimenovan po združenju Kolumbovih vitezov. Trg Kolumbovih vitezov se nahaja
v bližini antičnih term Karakala. Slovesno poimenovanje je potekalo popoldne v prisotnosti
rimskega župana Giannija Alemanna in vodje Kolumbovih vitezov Carla Andersona. Zvečer
pa je v baziliki Svete Marije na Aracoeliju potekal koncert gospla. Zbrane je na začetku
pozdravil vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, in prenesel tudi pozdrave
papeža Benedikta XVI. Kot je dejal Bertone, sveti oče želi spomniti, da je Kolumbove
viteze v Rim povabil papež Benedikt V. leta 1920.
Sicer pa je kardinal Bertone
spregovoril o poslanstvu in delu te ameriške organizacije, ki je v Rimu poznana predvsem
po svojih športnih centrih. Kolumbovi vitezi so namreč veliko prispevali k izgradnji
otroških igrišč, restavratorskim delom v Vatikanu in telekomunikacijskim projektom.
Kardinal Bertone je posebej izpostavil pomembno diplomatsko vlogo, ki so jo Kolumbovi
vitezi imeli med Združenimi državami Amerike in Svetim sedežem, preden so bili v 80
letih vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama. Spomnil je na grofa Enrica Galeazzija,
voditelja Kolumbovih vitezov v Rimu, ki ga je leta 1943 papež Pij XII. poslal v Združene
države Amerike, da bi pri predsedniku Rooseveltu posredoval za prekinitev bombardiranja
Rima. Leta 1982 so z mednarodno konvencijo bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med
Vatikanom in Združenimi državami Amerike. Kolumbovi vitezi so v Rimu nadaljevali s
svojim delom tudi po izbruhu druge svetovne vojne, med katero sta ZDA in Italija bili
na nasprotnih straneh, in v obdobju, ko je takratna oblast preganjala delovanje katoliške
mladine.
Kardinal Bertone je dejal, da so po vojni Kolumbovi vitezi odigrali
pomembno vlogo pri pomoči Italiji in italijanskemu narodu ter so še danes za Rim simbol
trdne vere in trajnega prijateljstva. Člani te ustanove so po kardinalovih besedah
vedno znali pokazati poklicanost laikov k pričevanju za evangelij, tako znotraj Cerkve
kot v širši družbi, sprejemali tiste posebne izzive, s katerimi se katoliški laikat
srečuje. Vedno so bili pripravljeni izpolnjevati naloge, ki pripadajo vsakemu krščenemu
ter pričevati o temeljni drži, ki pripada vsakemu kristjanu, namreč popolno sprejetje
Jezusa Kristusa in odločitev, da se ga sledi kot Vodjo in Učitelja. Ustanovitelj Kolumbovih
vitezov, duhovnik Michael McGivney, ja dobro razumel, da popoln in celosten sprejem
Kristusa ni rezerviran samo za duhovnike in posvečene osebe, ampak se ga pričakuje
od vsakega kristjana. Njegovo prepričanje je slonelo na še globlji slutnji, da bi
namreč karitativne dejavnosti izgubile na svojem temeljnem pomenu, če ne bi bile ukoreninjene
v veri, je še dejal kardinal Bertone.