Plenarno zasedanje Papeškega sveta za laike letos na temo Vprašanje Boga v današnjem
času
VATIKAN (petek, 25. november 2011, RV) – Tema zasedanja Papeškega sveta za
laike, torej Vprašanje Boga v današnjem času, se tudi letos nanaša na konkretno
vsebino papeškega nauka, tokrat na besede Benedikta XVI. iz knjige Luč sveta, kjer
sveti oče zastavi vprašanje: »Ali ne bi morali morda ponovno začeti pri Bogu?«
Vprašanje o Bogu je namreč treba ponovno zastaviti, saj je tematsko področje, ki ga
redno zasledimo v nauku Benedikta XVI. O tem je v včerajšnjem otvoritvenem govoru
zasedanja, ki se bo zaključilo jutri, spregovoril predsednik Papeškega sveta za laike
kardinal Stanislaw Rylko. Kot je dejal, je »papež Benedikt XVI. velik učitelj vere,
ki nam pomaga, da ne izgubimo izpred oči tega, kar je zares bistveno v življenju«.
Ena od osrednjih tem papeževega nauka je po kardinalovih besedah nedvomno »vprašanje
Boga in središčno mesto Boga v življenju človeka«. Kardinal Rylko je med drugim
izpostavil problem zaprtosti današnjega človeka pred Bogom, kar je treba umestiti
v kontekst globoke krize, ki jo doživlja postmoderna družba. Tudi Benedikt XVI. je
med svojim zadnjim potovanjem v Nemčijo dejal, da živimo v času, ki je v veliki meri
zaznamovan z relativizmom, ki prodira v vsa področja življenja. Ta relativizem na
trenutke postane bojevit in se usmeri proti osebam, ki trdijo, da poznajo resnico
ali smisel življenja. To je po Rylkovih besedah velik izziv vere v Boga. Kot trdi
papež, osebe, ki so zaprte pred Bogom, v resnici niso nikoli izkusile Boga, nikoli
niso doživele, kako lepo je, ko se te Bog dotakne – manjka jim torej stik. Kardinal
je zatrdil, da nas papeževe besede vabijo h globljemu premisleku o našem odnosu z
Bogom. »Živimo v času, ko vera ni nekaj samoumevnega,« je dejal
kardinal Rylko. Med drugim se je dotaknil še vprašanja, kaj pomeni verovati v Boga,
ter odgovoril s papeževimi besedami: »Verujemo v Boga – v Boga, ki je začetek
in konec človeškega življenja. V tistega Boga, ki vstopa v odnos z nami ljudmi, ki
je naš vir in naša prihodnost. Tako je vera obenem vedno tudi upanje, je gotovost,
da imamo prihodnost in ne verujemo v prazno. Vera pa je ljubezen, kajti Božja
ljubezen nas želi okužiti.«